O fiskalnem pravilu in fiskalnem svetu ter njunem pomenu za vzdržnost javnih financ je bilo že veliko napisanega. Veliko člankov, ki ju obravnavajo, bomo našli na spletnih straneh. Ker smo mnenja, da ne pravila ne sveta ter pomena obeh mnogi še ne poznajo ali ju samo delno, ju bomo podrobno opisali. Na koncu bomo podali še nekaj ugotovitev, mnenj in ocen fiskalnega sveta.
Da bi omejili zadolževanje držav in poglabljanje kriz, je EU sprejela t. i. fiskalno pravilo. To proračunsko pravilo je namenjeno zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez (dolgoročnega) zadolževanja ter s tem vzdržnosti javnih financ. Spremenjeni 148. člen Ustave leta 2013 je določil, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ta sprememba je na ustavni ravni načelno opredelila tako imenovano fiskalno pravilo. Julija 2015 je državni zbor sprejel zakon o fiskalnem pravilu. Z njim je država konkretneje opredelila, kako bo obvezo najvišjega pravnega akta države uresničevala v praksi. Zakon o fiskalnem pravilu, ki podrobneje opredeljuje načelo srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zahteva postopno odpravo strukturnega primanjkljaja sektorja države, to je primanjkljaja, iz katerega so izključeni vplivi gospodarskega cikla (na primer močne konjunkture ali recesije) in učinki enkratnih oziroma začasnih ukrepov. Odprava strukturnega primanjkljaja mora potekati skladno z dinamiko, ki jo predvideva Pakt za stabilnost in rast (SGP). Uveden je bil kot del tretje faze ekonomske in monetarne unije. Zasnovan pa je bil zato, da bi države članice EU lahko ohranile zdrave javne finance po uvedbi enotne valute.
Formalno gledano so omenjeni pakt najprej sestavljale resolucija Evropskega sveta, ki je bila sprejeta leta 1997, in dve uredbi Sveta z dne 7. julija 1997, ki so določale podrobne tehnične dogovore, in sicer prvega o nadzoru proračunskih položajev in usklajevanju ekonomskih politik ter drugega o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu vlada pripravi in državni zbor sprejme načrt javnofinančne porabe za naslednje triletno obdobje. S tem se postavijo ključni javnofinančni okviri, ki jih mora država zasledovati pri javnofinančnem načrtovanju. Srednjeročni javnofinančni okvir določa dva ključna cilja: ciljni saldo (primanjkljaj ali presežek) sektorja država kot celote in posamezne blagajne javnega financiranja ter najvišji možni obseg izdatkov za sektor država in posamezne blagajne javnega financiranja (to je za državni proračun, proračune občin, pokojninsko in zdravstveno blagajno). Največja blagajna je državni proračun, ki obsega 48,4 odstotka vseh javnofinančnih odhodkov štirih blagajn. Sledijo blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) s 27,1 odstotka, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 14,2 odstotka in občinski proračuni z 10,3 odstotka.
Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike v državi. Sestavljajo ga trije člani, ki jih na predlog vlade imenuje državni zbor. Člani so izvoljeni za dobo petih let, največ dvakrat zaporedoma. Sedaj ga vodi dr. Davorin Kračun. Fiskalni svet podrobno spremlja izvajanje fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter preverja, kako se izvajajo predpisi Evropske unije, ki urejajo gospodarsko upravljanje v državah članicah. Med drugim presoja, ali je javnofinančna politika, ki se izvaja, vzdržna in skladna s fiskalnimi pravili, ter lahko v zvezi s tem izda priporočila. Dejaven je pri presoji predloga državnega proračuna, opozarja pa tudi na izjemne okoliščine, ki lahko povzročijo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
Fiskalni svet navaja v zvezi z javnofinančno politiko za letos in proračunsko obdobje 2024-2027 naslednje:
-
po njegovem mnenju je letošnje poslabšanje javnofinančnega položaja države predvsem posledica znova precenjenih investicijskih aktivnosti,
-
ugotavlja, da naj bi bila za visok proračunski primanjkljaj v prihodnjih treh letih kriva predvsem visoka tekoča poraba kot posledica sprejetih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih,
-
po njegovi oceni je fiskalna politika letos neustrezno naravnana, izrazito ekspanzivna in tudi ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU. Projekcije (načrtovanje in porabe javnih financ) iz vladnih dokumentov ne zadoščajo trenutno predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v EU. To bo svet EU sicer dokončno določil jeseni. Poleg tega je na podlagi analize fiskalni svet opozoril na nevzdržnost dolga države na dolgi rok.
Za zaključek lahko zapišemo, da fiskalni svet sicer nima izvršilne funkcije, vendar je zaradi številnih nalog, ki jih opravlja, izjemno pomemben organ za državo in njene prebivalce. Neupoštevanje njegovih mnenj, analiz, predlogov in drugih njegovih ugotovitev lahko pripelje državo v krizo ali celo v bankrot.
Mag. Drago Nemec, Slovenska Bistrica
