Z Zakonom o pacientovih pravicah (ZpacP) je zakonsko urejena vnaprejšnja zavrnitev zdravstvene oskrbe s podpisano Izjavo pri zastopniku pacientovih pravic, ki pa jo uporabijo le redki pacienti, saj večina zdravnikov z njo ne seznanja svojih bolnikov.
Ker sta umiranje in smrt sestavni del življenja, je zdravniško pomoč pri prostovoljnem končanju življenja potrebno zakonsko urediti z legalizacijo predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), saj predstavlja dopolnitev in razširitev že veljavnega ZpacP in predstavlja tudi bistvo referendumskega vprašanja o zakoniti pomoči zdravnika pri umiranju in smrti.
Kot 82-letni upokojeni ekonomist s trajnim pešanjem srca spadam med rizične in najbolj ogrožene starostnike, zato sem se iz osebnih razlogov pričel ukvarjati z nekoč tabu temo evtanazije že leta 2014, ko je v Večeru novinarka Urška Mlinarič objavila dilemo, ali je evtanazija dostojanstvena smrt ali lažni humanizem. Novinarka že več kot deset let redno obvešča in ozavešča javnost o dogajanju in reševanju aktualnega vprašanja evtanazije v RS in po svetu. Vzorčno zakonsko urejen primer evtanazije, ki bi se lahko uporabil tudi pri nas, ima Avstrija.
Kot pravilno ozaveščen starostnik sem v skladu z ZpacP pri zastopniku pacientovih pravic podal pisno Izjavo za vnaprejšnjo zavrnitev zdravstvene oskrbe in pisno določil in pooblastil svojega pacientovega zdravstvenega pooblaščenca.
V času pred volitvami in referendumi so se razplamtele umazane in nizkotne kampanje večine političnih strank, verskih skupnosti in zdravniških združenj, polne zavajanja, podtikanja, sprenevedanja, žalitev in laži, ki jih ne bom posebej komentiral, saj so objavljene v vseh medijih in so dosegle svojo najnižjo stopnjo razuma in samospoštovanja.
Da se z versko in politično zavedenimi nasprotniki referenduma ne da razumno pogovarjati in usklajevati, je posledica slovenske razcepljenosti, pri kateri ni nikakršne možnosti za kompromise, konsenze in spravo. Nerazumljivo in nesprejemljivo pa je nasprotovanje referendumu o zakoniti ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nekaterih posameznih zdravnikov, ki vodijo zdravniška združenja in organizacije in naj bi predstavljali zdravniško elito. Z enostranskim in napačnim tolmačenjem Kodeksa zdravniške etike in Hipokratove prisege upravičujejo svoje nasprotovanje, s svojimi manipulativnimi interpretacijami delajo sramoto nekoč plemenitemu zdravniškemu poklicu in delajo škodo predvsem neozdravljivim, umirajočim in trpečim bolnikom.
S privatizacijo zdravstva se je pojavil tudi pohlep po denarju, kar ima za posledico že predolgo trajajočo stavko nekaterih zdravnikov, ki odklanjajo tudi pomoč umirajočim in celo v medijih grozijo z vrnitvijo zdravniške licence, čeprav je pomoč zdravnikov pri smrti končna in najvišja možna oblika etične in humane pomoči umirajočim bolnikom.
Prizadeti, diskriminirani in degradirani starostniki priporočamo vsem zdravnikom, ki nasprotujejo referendumu, da res vrnejo zdravniško licenco in omogočijo čimprejšnjo reformo zdravstva, da nam ne bo treba hoditi samoplačniško umirat v tujino ali kupovati tako imenovani "Radanov koktajl" na črnem trgu in biti na čakalni listi za umiranje.
Ker nekoč vsi postanemo stari in potrebni pomoči, starostniki prosimo vse razumne volivce, da se sami pravilno odločite in daste svoj glas za zakonsko ureditev predloga ZPPKŽ.
Franc Augustinovič, Maribor
