Javnost nenehno opozarjamo na posledice uničevanja najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji, vendar so žal vsa naša opozorila prezrta. Kjerkoli se danes peljemo po državi, lahko vidimo, da se na najbolj rodovitnih ravninskih njivah gradi infrastruktura, tovarne, razni skladiščni šotori, stanovanjske soseske in še marsikaj drugega. Ljudem, ki služijo kapitalu, ni mar za naša opozorila in njive.
Izginjanje najboljših kmetijskih zemljišč bi nas moralo skrbeti. Slovenija je do danes izgubila že ogromno kmetijskih površin. Dnevno izgubimo v povprečju kar pet hektarjev plodne zemlje. Na prebivalca odpade v uporabo le še 2545 m2 kmetijskih zemljišč, od tega le 884 m2 obdelovalne zemlje. Po oceni pa bi za zagotavljanje samooskrbe potrebovali približno 3000 m2 obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca. Podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo prehranski varnosti. Nanje se bo potrebno čim prej prilagoditi. Zaradi nižanja hektarskih donosov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, bomo v bližnji prihodnosti potrebovali še več njiv. In kje jih bomo dobili, če jih bomo tako uničevali?
Glede na to, da Slovenija nima ravno veliko nižinskega sveta, kjer so tudi najbolj rodovitna tla, pomeni njihova izguba ogromno. Še posebno zato, ker je uničenje njiv nepovraten proces. Rezerv za pridobitev novih njiv na račun nižinskih gozdov v Sloveniji pa ni ravno veliko. Veliko se jih je v nižinah ohranilo ravno zato, ker tla pod njimi niso primerna za kmetijsko rabo ali so le slabo primerna. Na spodnjem in zgornjem Dravskem polju kar dobra tretjina tal pod nižinskimi gozdovi ni primernih za njive, ker so peščena, plitva, zakisana in slabo vododržna. Vendar tudi veliko nižinskih gozdov, ki uspevajo na tleh, ki bi bila primerna za kmetijsko proizvodnjo, ne bo možno izkrčiti, ker so zajeti v Naturi 2000, so izločeni kot varovalni gozdovi, leže na vodovarstvenih območjih in so uvrščeni v krajinske parke ter gozdne rezervate. Veliko pa jih ima tudi izjemno poudarjeno eno ali več ekoloških funkcij. Za vse te velja poseben varstveni režim in jih je prepovedano krčiti. Tal za nove njive ni toliko, kot bi pričakovali. Podobne razmere so v nižinskem svetu tudi drugod po Sloveniji.
Zaradi številnih ekoloških in socialnih funkcij, ki jih opravljajo nižinski gozdovi, jih moramo ohraniti. Prav tako pa tudi rodovitno zemljo, kolikor je še imamo, da ne bodo naši zanamci v prihodnosti še bolj odvisni od uvoza hrane iz tujine. Eno najbolj nedopustnih ravnanj z zemljo, kar jih lahko vidimo danes v naši regiji, pomenijo gradnje prestižnih stanovanjskih sosesk na najboljših njivah. Nekako bi še razumeli in te pogojno dopuščali, če bi gradili stanovanja na njivah za socialno šibke ljudi ali mlade družine, in ne za naložbe. Slovenija ima dovolj degradiranih zemljišč in opuščenih tovarniških stavb, ki kazijo krajino, kjer bi lahko gradili stanovanja in razne druge objekte.
Zagotovo spada uničevanje najboljših nižinskih njiv med največje stranpoti Slovenije v zadnjih tridesetih letih, čeprav se to malo poudarja. K temu veliko prispevata pomanjkljiva zakonodaja ter pasivnost politikov do reševanja tega problema. Dokler ima družba hrane še dovolj, se tega problema premalo zaveda in je do takšnih ravnanj posameznikov in lokalnih skupnosti pasivna, vendar se to lahko kaj hitro spremeni.
Mag. Drago Nemec, u. d. i. g., Ritoznoj
