Z nelagodjem in začudenjem spremljam zadnje čase komentarje uveljavljenih kolumnistov in njihov odziv na pismo uveljavljenih slovenskih politikov, mirovnikov, filozofov in drugih, ki si prizadevajo za mir. Da se konča brezsmiselna vojna sredi Evrope, v kateri morajo po diktatu umirati vojaki na obeh straneh udeleženk spopadov. Kaj delajo narobe podpisniki, ki želijo, da se spopadi nehajo in da udeleženi strani s pomočjo posrednikov sedeta za pogajalsko mizo?
Čudim se, da nekateri nočejo dojeti dejstva, da je bila napaka storjena v času razpada Sovjetske zveze in s tem tudi Varšavskega pakta. Predsednik Gorbačov si je prizadeval za miren razpad, tega pa so na žalost spodbujale strani, ki jim je bila močna enotna država trn v peti. Razpad Sovjetske zveze je omogočil padec Berlinskega zidu in nastanek oziroma obnovo suverenih držav na njenem območju. Sovjetski zvezi so bila dana zagotovila, da se Nato ne bo širil v novo nastale države in ne v neposredno bližino Rusije. Saj tudi ZDA ne bi nikoli dovolile prisotnosti sil Varšavskega pakta na svoji meji. Dovolj je epizoda s kubansko krizo, ki je grozila s tretjo svetovno vojno. S taktičnimi manevri je bilo SZ omogočeno, da se kriza konča.
V sedanji krizi zaradi Ukrajine je situacija popolnoma spremenjena: svet, ki je v kubanski krizi trepetal v strahu pred vojno, si danes zatiska oči pred enako grožnjo in enakimi možnostmi svetovnega spopada. Nobene mirovne pobude od nikoder. Samo nove in nove pošiljke orožja na veliko veselje njegovih proizvajalcev. Nihče pa ne vpraša evropskega delavca, ali sme na ta način porabljati denar, ki ga on ustvari. Tudi slovenskih davkoplačevalcev nihče ne vpraša, ali soglašajo s tem, da se njihov denar troši za pobijanje v nesmiselni vojni. Dejstvo je, da te vojne ne vodi Ukrajina sama po svoji volji, dejstvo je, da se mladi Ukrajinci bojijo iti na fronto. Enako se bojijo tudi ruski. Oboji so Slovani, s prepleteno zgodovino, oboji si lastijo pravico do te zemlje. Zdaj pa naj mi kdo pove, zakaj se v tem primeru ne ustanovi organ, ki bo na osnovi zgodovinskih dejstev razvozlal ta vozel in nakazal možne rešitve. Zakaj se ne smejo sestati pogajalci obeh strani in vsaj ustvariti pogoje za razumen dogovor? Zakaj se vsak tak poskus minira in zakaj se Rusiji pripisuje, da je neobziren agresor. Mislim, da je Putin nakazal možno pot do rešitve. Zakaj se straši ljudi v Evropi in zakaj ukrajinski predsednik zavaja, da je pomoč Ukrajini garancija za varnost Evrope, ki da ji grozi nadaljnja ruska ekspanzija? Kateri analitik bo pritrdil temu dejstvu? Rusija bo napadla povsod, kjer se ji bo zahotelo, tudi Zahod je menda v nevarnosti. In jastrebi seveda to izkoriščajo za nove in nove pošiljke orožja. Vidimo, da se vojna že v veliki meri odvija z roboti. Vojak sedi v komandni sobi in usmerja smrtonosno orožje proti določenemu cilju. Neposrednega stika ni več, v takih razmerah slabi tudi človeški čut tistega, ki usmerja orožje. Ne pomislijo pa na civilne žrtve. Slovenija je prav tako poslala orožje na bojišče. Koliko vojakov, mladih fantov, ki bi radi še živeli, mož, ki so želeli biti z družinami, je umrlo grozljive smrti v tankih, ki jih je poslala Slovenija? In naši politiki ob tem ne občutijo nikakršne krivde. Večina jih še dalje zagotavlja pomoč. Bodo morebiti tudi patrie uporabljene na tem bojišču? Z vojaško pomočjo pomagamo razpihovati ogenj tega požara. Ko se je ustanavljala država Kosovo, je bila Evropa temu naklonjena. Zakaj ni tega načela uporabila tudi pri težnjah v regijah s pretežno ruskim prebivalstvom? Krim je zgodba zase, saj je nekoč pripadal Sovjetski zvezi.
Naj se podpihovalci vojne nehajo poigravati s strašenjem z ruskim pohodom na Evropo. Poznamo namreč obratne primere, ko je Evropa korakala po ruskih stepah in končala z velikimi žrtvami in neosvojeno Moskvo. Evropa se mora pogledati v ogledalo.
Edina možnost za mir je, da se s posredovanjem ZN usedejo in naredijo načrt za končanje vojne. Mi pa pomagajmo s humanitarno pomočjo. Ne pozabimo na Kijevski sporazum, ki je že urejal te zadeve in bil blizu uresničitve, a seveda ni bil v interesu orožarske industrije.
Ne razumem naših politikov, ki podpirajo nadaljevanje vojne med sorodnima narodoma, s katerima tudi nas druži veliko skupnega. Podpiram podpisnike pisma, ker je to pravilna pot, ki naj bi privedla k miru.
Franc Škerget, Sv. Primož na Pohorju
