Sanja Verovnik
V kulturnem domu v Slovenj Gradcu z javno obravnavo pospremili razkritje državnega prostorskega načrta za hitro cesto Slovenj Gradec–Dravograd. Mislim, da je večina prebivalcev Koroške regije zelo vesela, da se umeščanje hitre ceste nadaljuje. Odsek Slovenj Gradec - Dravograd in nadaljevanje skozi Mežiško dolino je za nas zelo pomembno, ker se s tem odpravijo prometna ozka grla, ki danes vplivajo na prometne tokove. Kot kažejo prometne študije, se bo se bo večina prometa proti Mežiški dolini preusmerila na hitro cesto že, ko bo odprt odsek Slovenj Gradec-Dravograd.
Ob pogledu na predstavljene rešitve priključkov Slovenj Gradec-Jug in Slovenj Gradec-Sever lahko ugotovimo, da so projektanti zelo razkošno posegli predvsem na kmetijska zemljišča, ne pa na degradirana območja pod daljnovodom. Ker ministrstvo za kmetijstvo (MKGP) zahteva 2-kratno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, se v Civilni iniciativi za ohranitev Dobravskega gozda sprašujemo, kje bodo lahko zagotovili dodatna zemljišča?! Bojimo se, da spet na področju primestnega Dobravskega gozda, ki ga tako radi uporabljamo za sprostitev in rekreacijo. Po našem mnenju je za prometno infrastrukturo potrebno najprej izkoristiti degradirana zemljišča, če je to le mogoče.
In kakšne so alternative? Že na predstavitvi je nekdanji župan Andrej Čas predstavil optimirane rešitve, ki so bile pripravljene leta 2016. Te rešitve na južnem priključku uporabijo degradirana zemljišča pod daljnovodom, ki so zaradi svojih omejitev lahko uporabna za prometno infrastrukturo. Hkrati pa ohranijo stanovanjske stavbe na področju, kjer je sedaj narisan južni priključek hitre ceste. MOSG je pri umeščanju Južne obvoznice uporabljala strokovne podlage, ki niso upoštevale hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Priključevanje obvoznice preko Šmarškega polja v predvideno krožišče na priključku Slovej Gradec - jug (varianta S2).
Irončno: Južna obvoznica Slovenj Gradca S2 v je utemeljena brez odseka hitre ceste Slovenj Gradec-Dravograd, njen priključek pa je vključen prav v ta DPN. V civilni iniciativi se sprašujemo, ali so predvidene rešitve sploh ustrezne?
Južna obvoznica bo po izgradnji hitre ceste Slovenj Gradec-Dravograd izgubila svoj namen, saj bo večina tranzitnega prometa, ki naj bi ga prevzela, stekla po hitri cesti. Ker je trasa Južne obvoznice speljana tik ob novih stanovanjskih naseljih lahko pričakujemo tudi nasprotovanja stanovalcev teh naselij. Južna obvoznica ne povezuje nobenih poslovnih con, ki ob trasi ceste preko Kotelj do Raven na Koroškem tudi niso predvidene. Za potrebe priključevanja omenjene obvoznice J1 je že izveden slepi priključek v krožišču Šmartno, zato novo krožišče ni nujno potrebno. Nesmiselno bi bilo priključke podvajati in dodatno uničevati okolje.
Za namen umeščanja Južne obvoznice v prostor je bila pripravljena strokovna podlaga študije variant. Ta študija ne upošteva vseh ekonomskih in okoljskih vidikov! Študija je v ospredje postavila ekonomski vidik vrednotenja, vendar je to sodilo uporabila pomanjkljivo in prirejeno, saj pri trasi preko Šmarškega polja do Celjske ceste (varianta S2) ni upoštevala stroškov sanacije prizadetih kmečkih gospodarstev in nadomeščanja kmetijskih zemljišč. V primeru nadomeščanja v Dobravskem gozdu, kakor načrtuje občina, je potrebno za 1 hektar izgube skrčiti najmanj 2 hektarja gozda in s tem goloseka preko 10 hektarjev primestnega Dobravskega gozda. Ob upoštevanju ekonomskih vplivov nadomeščanja kmetijskih zemljišč in okoljskih vplivov zaradi goloseka gozda bi omenjena študija kot ugodnejšo varianto gotovo prikazala varianto J1, ki poteka po obronkih Dobravskega gozda. Za potrebe priključevanja Južne obvoznice J1 je že izveden priključek v krožišču Šmartno, zato novo krožišče ni nujno potrebno. Nesmiselno bi bilo priključke podvajati in dodatno uničevati okolje.
V Civilni iniciativi za ohranitev Dobravskega gozda se zavzemamo za ponovno preveritev variant južne obvoznice in preveritev upravičenosti gradnje. V primeru gradnje variante J1, po obronkih Dobravskega gozda ne bo potrebno graditi dodatnega krožišča, prav tako se potreba po nadomeščanju kmetijskih zemljišč bistveno zmanjša. Gradnjo celotnega severnega dela hitre ceste v civilni iniciativi močno podpiramo. Seveda pa mora biti za prizadete v vplivnem območju ceste poskrbljeno po najvišjih standardih kot v drugih mestih razvite Evrope - v Velikovcu, Celovcu, Gradcu, Volšperku in drugih primerljivih mestih.
Mestni Dobrovski gozd je velika dodana vrednost kvaliteti bivanja občanov. Ohranimo ga!
Simon SMOLAK, CI za ohranitev Dobravskega gozda Slovenj Gradec
