Vprašanje iz naslova pisma bralca je zelo na mestu, še posebno ko ugotovimo, da nosilec oblasti tarna varuhu, kako dolgotrajni so nekateri postopki pridobivanja soglasij na ministrstvih. Varuh človekovih pravic ni del mehanizma oblasti, ampak je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pri svojem delu ni omejen samo na kršitve ustavnih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko deluje kadarkoli, ko nosilci oblasti kršijo katerokoli pravico posameznika.
Torej, naloga varuha človekovih pravic ni pomagati nosilcem oblasti (občini), ampak prebivalcem, posameznikom, ki se lahko kršenja svojih pravic zavedajo ali pa tudi ne. Ko govorimo o Mestni občini Slovenj Gradec (MOSG), je naloga varuha človekovih pravic, da varuje občane pred dejanji občine. Občina z različnimi študijami prepričuje občane, kako nujna je umestitev južne obvoznice po trasi, ki zahteva posekanje vsaj 15 ha gozda, večinoma na območju primestnega Dobravskega gozda. Vse te študije pa ne predstavljajo dejanskega stanja v prostoru, pri tem občini pomaga tudi pozabljivost projektantskih podjetij. Poglejmo primer: v študiji variant za SDOPN3 je projektantsko podjetje pozabilo upoštevati stroške, ki bodo nastali zaradi nadomeščanja kmetijskih zemljišč. Ker posekanja gozda ne upoštevajo, so v študiji ekonomski kazalniki ugodnejši za varianto, ki jo predlaga občina. Podobno v študiji pozabljajo, da Dobravski gozd predela tudi precej emisij CO2, to pa z vidika vplivov na okolje kazalnike prav tako prevesi proti neizbrani varianti. Neupoštevanje nadaljevanja gradnje hitre ceste proti Mežiški dolini je nedopustno, škodljivo in vsakemu laiku nerazumljivo. Gradnja tretje razvojne je osi dejstvo in prioritetni projekt tudi v Zakonu o obnovi po poplavah. G. Dobovšek navaja, da je za potrebe dimenzioniranja križišč potrebno preveriti najbolj neugodno varianto. Projektanti križišč na južni obvoznici prometa, predstavljenega v zadnji študiji, gotovo niso upoštevali! Bolj obremenjenega kraka Podgorske ceste ne priključujejo neposredno v krožišče pri pokopališču, ampak ostaja kot T-priključek. Protihrupne rešitve, ki jih predlagajo stanovalci ob bodoči obvoznici, zaradi premalo prometa niso potrebne!? V prometni študiji 2023 je zapisano, da so prometno najbolj obremenjena križišča na obstoječi, severovzhodni obvoznici (G1-4), kjer je zaznana tudi največja rast prometa. V študiji je spet pozabljeno dejstvo, da je nadaljevanje hitre ceste proti Mežiški dolini dejstvo in so rezultati študije o prometu na Celjski in Podgorski cesti zavajajoče pripisani južni obvoznici namesto hitri cesti. Sam laično ocenjujem, da se bo večina tranzitnega prometa proti Kotljam preusmerila na hitro cesto, saj bo priključek Ravne precej bližji Kotljam (cca 3,5 km) kot priključek Slovenj Gradec (cca 12 km).
Pripravljavci prometne študije so pozabili predstaviti spremembe notranjega prometa, ki so pa precej skrb vzbujajoče. Na Partizanski poti, mimo zdravstvenega doma, bolnišnice in šol, je leta 2043 več prometa kot na vzporedni Celjski cesti in za 50-60 odstotkov več kot danes. Več prometa kot Celjska cesta ima tudi Iršičeva ulica. Po teh ulicah potekajo glavne intervencijske poti do bolnišnice, pa tega študija sploh ne omenja. Prav tako je skrb vzbujajoče 50-odstotno povečanje prometa mimo vrtca na Maistrovi ulici. Za promet v MOSG je bilo pripravljenih že več študij, z zelo različnimi rezultati ob zelo primerljivih izhodiščih. Tako na primer prometna študija, pripravljena za SDOPN3, prikazuje bistveno nižje prometne obremenitve Celjske, Podgorske ceste in južne obvoznice (med 40 in 60 odstotki). Laiki tako dobimo občutek, da imajo občinske službe te študije zložene na policah kot v supermarketu in vzamejo s police tisto, ki jim trenutno bolj ustreza. V Civilni iniciativi za ohranitev Dobravskega gozda se zavzemamo za gradnjo nujno potrebne tretje razvojne osi proti Mežiški dolini, ki bo prevzela večino tranzitnega prometa, zato je upravičenost dodatnih obvoznic v SG vprašljiva. Rešitev južne obvoznice naj bo takšna, da v največji meri ohrani celovitost in povezanost Dobravskega gozda z mestom, ob tem pa ne sme uničiti naših virov za lokalno prehransko varnost. Koga in kaj naj varuh varuje? Odgovor je na dlani! Neokrnjeno naravo in občane pred "pozabljivo stroko" in "politiki v supermarketu". Zato ohranimo Dobravski gozd za sprehajalne in rekreacijske poti občanov.
Simon Smolak, Civilna iniciativa za ohranitev Dobravskega gozda, Slovenj Gradec
