September je, počitnice in dopusti so za nami. Tokrat se bom posvetil delu naše vlade in ministrstev ter ustanov, saj marsikje zadeve niso urejene oziroma se njihovo reševanje ne premakne nikamor. Saj človek ne ve, kje bi začel. Bom ostal kar pri domačih temah, ki jih je obilo za obdelati in kar kličejo odločevalce, da bi se jih lotili in končno uredili.
Že večkrat sem zapisal, da so bili zakoni ob osamosvojitvi spisani na kožo manipulantom, ki so očitno imeli veliko besede, ko so se zakoni sprejemali in da so bili namenoma oblikovani tako, da so v njih zijale praznine, ki se jih je v sodnih postopkih lahko izpolnilo z različnimi razlagami, da spretni odvetniki niso imeli težkega dela. Sestav prvega parlamenta v samostojni državi je bil tak, da je v njem prevladovala miselnost, da je bilo vse, kar je bilo sprejeto v bivši državi, slabo in nedemokratično. V resnici pa je šlo v prvi vrsti za težnjo starih, predvojnih sil, ki so v novi državi prišle v ospredje, po povrnitvi premoženja, ki je bilo podržavljeno z avnojskimi zakoni in v Jugoslaviji dano ljudem v upravljanje. Tako so ljudje dobili zemljo veleposestnikov, ki so v kmečkih delavcih videli zgolj delovno silo, ki naj bo zadovoljna, da lahko živi v njihovih bajtah in gara od jutra do večera, na zimo pa so jih dostikrat postavili pred vrata in so morali iskati bivališče pri drugem posestniku. Pozimi bajtar ni prinašal koristi. Vse potrebno na posestvu so opravili hlapci in dekle. Kapitalisti so kovali dobičke na račun delavcev, ki so delali v slabih razmerah in za slabo mezdo, ki ni omogočala dostojnega življenja. Sistem, ki je to omogočal, oziroma vladajoči so bili odtujeni od delovnih ljudi, zato je tudi vojska ob napadu na Jugoslavijo kapitulirala v nekaj dneh. Saj vojaki niso imeli motiva braniti države, ki jim ni zagotavljala dostojnega življenja.
Čeprav v novi Jugoslaviji ni bilo vse urejeno in so bili marsikdaj borci za svobodo razočarani, je bil sistem naravnan tako, da je ščitil delavce in jim dajal pravice, o katerih so lahko v drugih državah le sanjali. Plače seveda niso bile na ravni plač na zahodu, saj je država morala poskrbeti za obnovo prometnih poti, bolnišnic, šol, stanovanj. In tega so se lotevali načrtno. Ko so gradili hidroelektrarne, so istočasno zgradili tudi stanovanja za uslužbence, ko so gradili tovarne, so prav tako zgradili tudi potrebna stanovanja za delavce. Tem so skušali zagotoviti tudi možnost za preživljanje dopusta v sindikalnih domovih po Sloveniji in jadranski obali.
Vse to je ob propadu Jugoslavije postalo zgodovina. Začela se je nova doba – doba, v kateri bo Slovenija postala druga Švica. Da bi to postala, je bilo najprej treba uničiti uspešne tovarne, kapitalistom in veleposestnikom ter cerkvi vrniti odvzeto premoženje. V tej vnemi so nekateri nesluteno obogateli, nekoč družbena stanovanja so odkupovali spretneži, ki so obogateli z odkupovanjem certifikatov in lastninjenjem. Uveden je bil kapitalizem, ki pa je bil še najbolj podoben kapitalizmu na njegovem začetku. In tako je marsikje še danes. Redki so lastniki, za katere je delavec tudi človek. Bogastvo, ki so ga samoupravljalci ustvarjali desetletja v socializmu, je danes v rokah peščice, ki se lahko ponaša s svojo lastnino. Ti ne bi plačevali davkov, saj je bogastvo vendar njihovo.
Danes pa poslušamo o nesposobnosti državnih organov, slabih ministrih, slabi vladi. A kako naj bo drugače ob vseh napakah, ki se dogajajo brez kakršnihkoli sankcij. Srečna opozicija, ki ji ne bo treba posebnega truda, da spet osvoji oblast. Dovolj so slabe odločitve sodišč, kot so bile tiste v primeru poplav, ko je ob očitni krivdi avstrijskih elektrarn pri nas nastala ogromna škoda in država ni pomagala s strokovnjaki, ki bi ugotovili, kaj je bilo krivo. Država nima moči, da bi Fidesovo stavko razglasila za nezakonito, ukrepala učinkovito v primerih, kot je manipulacija s sodno stavbo pa neizkoriščeni računalniki. Kot da so na delu krti, ki pomagajo rušiti vlado, ki si je seveda sama kriva. Opozicija - zdaj na videz skregana - bo po volitvah enotna, Logar bo na volitvah zbiral glasove tistih, ki so mu jih dali že na predsedniških, in se vrnil v objem matične stranke ter zapustil "oslovsko klop", na katero bodo potem sedli tisti, ki verjamejo temu, kar se prikazuje kot razpadanje SDS. Opoziciji kar vladajoči utirajo pot na oblast. Komu bodo izstavili račun nepravočasno obravnavani bolniki, ki bi ob pravočasni intervenciji ohranili zdravje?
Franc Škerget, Sv. Primož na Pohorju
