V soboto, 5. oktobra 2024, smo člani Društva starodobnikov - ljubiteljev starih koles DIMEK Beltinci v okviru vsakoletnega jesenskega izleta društva obiskali turistično destinacijo Ribnica na Pohorju. Večina nas je bila prvič v teh krajih, ta izlet pa je bil v prijaznem jesenskem vremenu izjemno doživetje med pohorskimi fratami in gozdovi, predvsem pa ob spoznavanju bogate narave in etnološke kulture teh krajev, ki smo jih doslej premalo poznali. Predvsem pohvalno pa lahko spregovorimo o ljudeh, ki so naš obisk na Pohorju organizirali in nas popeljali skozi to čarobno deželo. Gospod Danilo, predsednik TD Ribnica na Pohorju, se je zelo potrudil s predstavitvijo preteklosti in sedanjosti domače občine in okolja, nas izpod obokov farne cerkve sv. Jerneja popeljal na ogled kraja in turistične ponudbe za popotnike in smučarje, poskrbel za potrebno okrepčilo in za zanimiv obisk etnološkega muzeja enega od domačih zbiralcev vsakovrstne tehnične in kulturne dediščine iz časa naših prednikov. Orodja iz gospodarstva in gospodinjstva, kmetijski in drvarski pripomočki, pohištvo, stare slike in knjige, instrumenti in razni strojčki, še kakšen najden kos orožja — na tisoče kosov materialne dediščine, ob katerih se spomniš na čase pred desetletji, ko smo tudi mi uporabljali marsikaj od tega. Prijazni gostitelji so nam tudi tu, kot povsod drugje, ponudili kaj domačega — vinskega ali žganega iz avtohtonega domačega sadja starih sort, kakršnega zlepa ne vidiš več v naših ravninskih sadovnjakih. Piko na i smo postavili na kmetiji Praznik (zanimivo: že četrta generacija gospodarjev nosi ime Ivan Praznik) ob pohorskem loncu za kosilo in kakovostni pijači iz domače kleti in žganjarne. (Kar nekaj stekleničk konjaka "zdrava voda" je našlo pot z nami v Prekmurje.) Seveda brez pesmi in prijateljskih stiskov rok ob koncu ni šlo in ni dvoma, da se bomo še srečevali. Praznikovi se sicer ukvarjajo z mlekaricami, obdelavo lesa na lastni žagi, predelavo sadja, turistično ponudbo s hrano in prenočiščem, družinska tradicija pa je tudi lovstvo, na kar spominjajo številne trofeje uplenjenih živali — prava poslastica za mladino. Čeprav so najvišje ležeča kmetija na tem območju in tudi najbolj oddaljeni od središč, jih je zelo priporočljivo obiskati po sicer tipični planinski asfaltirani in dobro vzdrževani prometnici, na kateri se je odlično znašel tudi naš voznik Zoran iz Prevozništva Vučko, ki je varno krmaril po njenih ovinkih, nato pa srečno vse do doma. Dimeki smo trdno prepričani, da smo si na tem izletu pošteno napolnili baterije za nove izzive, obenem pa dobili novo potrdilo našega poslanstva, ko — po poti negovanja in spoštovanja stare dediščine z našimi starodobnimi kolesi po svetu — spoznavamo neznane in pozabljene vrednote zdravega in bogatega življenja v še kaj vredni neokrnjeni naravi. Telefonov in spletov pa tokrat nismo uporabljali — razen za fotografiranje enkratnega raja, v katerem smo se vsaj za en dan iztrgali tesnobnim doživljanjem našega vsakdana. Prijazne Pohorce pa smo povabili na naš naslednji starodobniški rejli, ki bo tretjo soboto v maju 2025. Tudi mi se bomo potrudili za dober vtis iz našega kraja, kar sicer tradicionalno tudi počnemo.
V imenu društva DIMEK Milan Zrinski
