(PISMO) Še en žebelj v krsto slovenščine

DR
01.10.2024 21:00

Razmišljanje ob evropskem dnevu jezikov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

V četrtek, 26. septembra, smo zopet obeležili evropski dan jezikov. Ta dan naj bi nas spomnil na bogastvo jezikov v Evropi, ki jih je preko petdeset, med njimi tudi slovenščina. Slišali naj bi tudi o njihovi enakopravnosti, pomenu večjezičnosti, vzgoji za strpnost in tako dalje. A evropska jezikovna resničnost se je že spremenila v nesporno nadvlado angleščine, kar postavlja na laž skoraj vse druge trditve in vrednote.

 

Slovenija je z novim šolskim letom storila še korak naprej. Uzakonila je obvezni (prisilni) pouk angleščine za vse otroke od prvega razreda za vseh devet let! Za slovenske otroke torej velja, da sta v Sloveniji dva enakovredna uradna jezika, slovenščina in angleščina. Politiki so to usmeritev oblikovali takoj po osamosvojitvi in ocenili, da je sedaj pravi čas za njeno uresničitev. Pred odločitvijo ni bila predstavljena nobena analiza sedanjih geopolitičnih, kulturnih, zgodovinskih in komunikacijskih razmer. Pa vendar imamo danes na področju komuniciranja sodobne ročne govorne prevajalnike, ki zadostujejo za neposredno sporazumevanje (trenutno v 36 jezikih, tudi slovenščini).

Obvezno devetletno učenje angleščine v vzgojno-izobraževalnem sistemu torej ni potrebno za izobraževanje, namenjeno pa bo vzgoji za angloameriške družbene vrednote in podaritev otrok v te države? In mimogrede: ta odločitev je podobna kot tista o usmerjenem izobraževanju, ko smo ukinili vrsto odličnih strokovnih šol, danes pa uvažamo tuje delavce. Za takratno odločitev in posledice ni odgovarjal nihče, tudi za tokratno najbrž ne bo nihče. Tokrat je sicer bil poslan tudi drugačen predlog, ki bi zagotavljal zaščito slovenščine, uvedbo mednarodnega jezika kot uvodnega tujega jezika in šele nato druge tuje jezike, vendar predlog ni bil ne upoštevan in še manj obravnavan.

A obvezni (prisilni) pouk tujega nacionalnega jezika angleščine istočasno s slovenščino (materinščino) bo imel neizogibne posledice. Že znano zgodovinsko pravilo "nobenega privilegija kateremukoli narodu, kateremukoli jeziku" pove dovolj. Posledice bodo na političnem, vojaškem, ekonomskem, kulturnem, šolskem, komunikacijskem, psihološkem in še katerem področju. Predvsem pa bodo vrednote, pomembne tako za posameznika kot državo, kot so identiteta, neodvisnost, samostojnost, dokončno izginile. Angleščina bo sedaj pri nas imela za svojo nadvlado tudi formalno potrditev, ki bo zapisana tudi v Nacionalnem programu jezikovne politike in v Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Slovenščina odslej ni zgolj ogrožena, pač pa je obsojena.

Pa bodimo pošteni in povejmo, da vsako leto izgine 30-40 jezikov izmed okrog 7000. Zakaj bi bila slovenščina izjema? Ker je tokratna odločitev minila brez večjih odzivov, lahko samo upamo, da so bo še pravočasno zbrala skupina narodno zavednih razumnikov in se začela boriti za slovenščino. Okoli leta 1850 se je to zgodilo v avstoogrskem cesarstvu proti nadvladi nemščine, tokrat pa bo to v angloameriškem cesarstvu proti nadvladi angleščine.

 

Janez Zadravec Klugler, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta