Simpozij ob 100-letnici rojstva Bruna Hartmana: Kulturni menedžer v času, ko ta pojem še ni obstajal

Tjaša Gajšek Tjaša Gajšek
28.09.2024 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Leta 1988 ob odprtju novih prostorov Univerzitetne knjižnice Maribor.  
Leta 1988 ob odprtju novih prostorov Univerzitetne knjižnice Maribor.  
Zbirka Drobnih Tiskov Ukm
V nadaljevanju preberite:

"Nisem še razrešila uganke, kako je lahko toliko naredil v svojem življenju. Toliko napisal, vodil, tudi prevajal," so besede Teje Rogelj, muzejske svetovalke v Slovenskem gledališkem inštitutu. "Kot direktor Univerzitetne knjižnice Maribor je znal književnost približati mladim. Spomnim se, kako je selil knjižnico v novo zgradbo: čez vse mesto je naredil živo verigo, v kateri smo si podajali knjige. Vzpodbujal nas je tudi, da smo si še v stari stavbi sposodili čim več knjig in jih nato čez nekaj mesecev vrnili že v novo,” je orisala Hartmanovo pobudo za simbolično selitev knjig oktobra 1988, eno od potez, po kateri so si ga najbolj zapomnili številni Mariborčani. 

- Zakaj je bil Hartman pri sodelovanju s Slovensko matico na vodstvenih položajih zelo predan Mariboru, pri knjigah pa je bil "Celjan"?

- Zakaj je doktorsko disertacijo pisal v svojem prostem času?

- In kaj je le dva meseca po nastopu službe dramaturga v SNG Maribor zapisal v svojo vizijo gledališča?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta