Oseba ali osebe, ki so "vrgle" eksplozivno telo na nogometni tekmi v Murski Soboti in ogrozile in poškodovale nekaj športnikov in oseb in povrh mladoletnega pobiralca žog, so bile morda navdihnjene od neštetih eksplozij, ki nam jih vsak večer kažejo na televiziji iz palestinske Gaze ali ukrajinskih mest. Naj premislijo, ali je to tisto, kar si želijo. Zmeraj se namreč najhujše zadeve začnejo tako. Takšni posamezniki in skupine sporočajo, le počakajte, prestrašili, ranili, tudi malo poškodovali vas bomo in uničevali bomo vaše stvari, da boste vedeli, kdo smo mi. Če pa pri tem kdo izgubi del telesa ali umre, pa se je zgodilo slučajno in nehote. Tudi odmevi javnosti in soodgovornih so podobni med svetovnimi voditelji in lokalnimi voditelji in odgovornimi, češ mi obsojamo in se zgražamo, ker se to ne bi smelo dogajati. Nimamo pa nič s tem. Ali bi tako govorili, če bi bil poškodovan in ranjen njihov otrok? Tudi to, da v nabiti skupini navijačev, ki se drenjajo, ni mogoče identificirati potencialnega uničevalca, govori, da stvar še malo ni nedolžna in je nehote skupinska. Tolažba, da je storilec neuravnovešen neidentificiran posameznik med množico poštenih viol, je nesmiselna. Tudi izjava, da je pirotehnika pač postala sestavni del športnega navijanja, je potuha nevarnemu nasilju.
Za državne zadeve in ogrožanje varnosti so odgovorni država in njeni voditelji. Prav je, da so v teh dneh imeli sestanek in se dogovorili, kakor slišimo. Tudi v imenu kluba bi morali takoj stopiti pred ljudi najodgovornejši predstavniki, ne le z izjavo obžalovati in verbalno obsojati. Niso dovolj izjave uslužbencev, "odgovornih" za stike z javnostmi. Seveda je tudi v tem primeru neke vrste žrtev sama ekipa, za katero ti ljubitelji kluba navijajo. Zlasti, če je športni kolektiv pred zmago. Dobremu delu trenerja je to dodatna klofuta. Toda tožba, da ni pravična kazen, ki jo zaradi incidenta dobi ekipa, ni prava reakcija. Ker da je za dogodek odgovoren in kriv nekdo drug, najbrž domači organizator tekme. Lahko, da so v Murski Soboti podcenjevali nevarnost viol, kar bi bilo čudno glede na pretekle izkušnje, toda viole so delno organiziran segment Maribora. Zato je jasno in značilno, "čigavi" so navijači v posebnem delu igrišča, čigavi navijači mečejo stole, uničujejo tuje imetje, ogrožajo ljudi in same akterje dogodka … Saj so vendar viole že povzročile številne finančne kazni svojemu klubu, vplivale na odhod trenerja, vdrle na trening in oklofutale igralca vpričo funkcionarjev, ki pa so incident komentirali, da imajo "navijači vedno prav". Vedno prav? Ko razbijajo, pretepajo, ogrožajo zdravje in življenja? Največ, kar odgovorni v klubu naredijo, je obljuba, da bodo opravili resen pogovor s svojimi violami. Rezultate teh pogovorov smo doživeli že večkrat, najbolj nevarno pa preteklo nedeljo na Fazaneriji.
Seveda ni mogoče vedno bolj grozečega nasilja, sovražnega govora, nasilnih incidentov "obesiti" vodstvom klubov, v šolah, na zabavah prevaliti le na vodstva klubov, šol, ravnateljev, varnostnih služb, saj se svet tudi v naši okolici koplje v nasilju in krvi. Kot rečeno, začne se z majhnimi nasilji, »vojnami« med navijaškimi skupinami, geografskimi »sovražniki«. Že pozivi več tisoč navijačev Ubij, ubij Žabara, Štajerca itd. nočejo upoštevati, kaj pomeni beseda ubij, ubij, ubij … Se potem čudimo "pobojem" po šolah daleč v Ameriki in Evropi ali blizu nas v Srbiji ... S svojim "navijači imajo vedno prav" jim dajejo potuho, morda celo zahvalo, ker s tem po svoje podpirajo klubsko vladajočo ekipo ...
A ne gre le za šport. Če vzamemo na primer dejstvo, da zdravniški sindikat Fides za svoj boj za vedno višje plače "izrabi" zdravniške pomoči potrebne državljane kot talce in jim njegovi člani ne morejo in nočejo več zagotoviti pravočasnega popolnega zdravljenja, če starši v šolah za napake ali nasilje svojih otrok ne krivijo njih in svoje vzgojne odsotnosti, ampak učitelje, če vodstva klubov izjavljajo, da imajo navijači in publika zmeraj prav, tudi kadar klofuta celo njihove igralce ali ogroža druge ljubitelje športa, potem je jasno, da smo v resnih težavah. Bi moralo vodstvo države, varnostnih organov, bolnišnic, upravnih odborov klubov nujno krizno strniti glave in radikalno ukrepati, ne pa leporečiti in obžalovati in se opravičevati ... Ali prelagati odgovornost.
Ne, saj vemo, da nismo v maloazijski Gazi, smo pa tam, kjer se že gazijo varnost in mir in človečnost ... Ali lahko le gledamo, ko se pokvarjenci igrajo z ognjem?
