Luka Mlakar
Predsedstvo SD je popoldne razpravljalo o pogajanjih za vstop v novo vladno koalicijo in opravilo prvo krajšo analizo volilnega rezultata stranke na aprilskih volitvah. Predsednica SD Tanja Fajon je po dveurni razpravi stopila pred medije in dejala, da ji je predsedstvo podelilo mandat za nadaljevanje koalicijskih pogajanj z Gibanjem Svoboda in Levico. "Osredotočamo se na to, da bomo v vlado stopili iskreno in s poštenimi, strokovnimi in kompetentnimi ekipami. Zavedam se, da z rezultatom, takšen kot je, ne moremo biti zadovoljni, jaz še najmanj, smo pa zadovoljni v delu, da smo zamenjali vlado Janeza Janše," je dejala Fajon in dodala, da se o konkretnih kandidatih za ministre danes niso pogovarjali. "Pričakujem, da bomo jutri jasnejše videli razdelitev resorjev, šele potem pa bomo opravili razpravo o kandidatkah in kandidatih," je dejala predsednica SD in dodala, da v današnji razpravi ni slišala kritik na račun vodstva stranke.
Fajon: Kot prioriteto sem navedla ministrstvo za zunanje zadeve
Fajon je potrdila, da so se z Golobom dogovorili, da bo SD v novi vladi dobila štiri ministrske resorje, Levica pa tri. "Drži, da sva bila s strani gospoda Goloba tako jaz kot Luka (Luka Mesec, koordinator Levice, op. a.) vprašana za prioritete. Jaz sem kot prioriteto izrazila ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in za to dobila podporo stranke. Glede ostalih ministrstvih se še dogovarjamo," je povedala Fajon. Po nekaterih informacijah naj bi SD pripadel tudi pravosodni resor. Kot možna kandidatka za novo pravosodno ministrico se je omenjala Dominika Švarc Pipan, ki pa naj bi ostala brez podpore dela stranke, konkretneje poslanske skupine SD. Nekateri so ji očitali, da naj bi se za položaj ministrice mimo stranke dogovarjala z Golobom, kar je Švarc Pipan v zapisu na Facebooku v sredo označila za "mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst". Kot je poudarila, se njene besede ne nanašajo na Tanjo Fajon, saj da točno ve, kdo v stranki "maže in blati" njeno ime.
Fajon je dogajanje v povezavi s Švarc Pipan komentirala z besedami, da tega ne vidi nujno kot konflikt, temveč da stranka dokazuje, da ima veliko vrhunskih kandidatk in kandidatov za vodenje najvišjih položajev, tudi ministrstva za pravosodje, pri čemer je omenila tako Švarc Pipan kot Andrejo Katič. Ko gre za prej omenjeni zapis Švarc Pipan, je predsednica SD sicer dejala, da pranje umazanega perila v javnosti ni dobrodošlo, saj da lahko oslabi položaj stranke, a dodala, da lahko do tega pride tudi, ko želi stranki nekdo namerno škodovati od zunaj. Prerivanje za položaje v novi vladi je v SD očitno precejšnje. V igri za novega pravosodnega ministra naj bi bil tudi Gregor Strojin, ki je bil tako kot Švarc Pipan v času prejšnje vlade Marjana Šarca državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ki ga je takrat kot ministrica vodila Katič. Slednja naj prav tako ne bi opustila ambicij po ministrskih položajih, v času vlade Mira Cerarja je bila tudi ministrica za obrambo.
Maksuti: Ne pričakujem, da si bodo upali zamenjati Fajon
Ko gre za prihodnost stranke, politolog Alem Maksuti ocenjuje, da bo za SD zelo pomembno, kakšno preživetveno strategijo bodo ubrali v novi koaliciji: "Do zdaj jim je to trikrat oziroma štirikrat že uspelo, je pa volatilnost volilnega telesa v Sloveniji na zadnjih volitvah dosegla šampionsko raven. To pomeni, da so se razmerja med volivci in strankami, ki so jih volili v preteklosti, popolnoma pretrgala, na naslednjih volitvah pa zaradi tega ne bodo več varne niti etablirane stranke, kot sta SD in NSi." Ko gre za morebitne menjave na vrhu stranke, pa Maksuti poudarja, da bi bilo v tem trenutku glede na raziskave javnega mnenja in rezultat na evropskih volitvah leta 2019 logično, da bi Fajon na volilnem kongresu spet kandidirala za predsednico SD: "Mislim, da ni nobenega obraza, ki bi lahko stranki potencialno prinesel več kot ona. Ne pričakujem, da bi si jo v stranki upali zamenjati, je pa seveda potrebno upoštevati tudi njene želje."
Švarc Pipan ne skriva ambicij po vodenju pravosodnega ministrstva
Pred novinarje je stopila tudi Dominika Švarc Pipan, ki je dejala, da jo preseneča, da se je njen zapis na Facebooku spreobrnil v idejo konflikta oziroma v spor v stranki glede potencialnih kandidatov za pravosodni resor: "Moj zapis se je nanašal na kritiko tega, da se mi od nekaterih iz vrst stranke zelo jasno očita, da sem se za hrbtom stranke in mimo običajnih procesov sama pogajala z gospodom Golobom o morebitni kandidaturi za pravosodno ministrico. To se mi zdi nespoštljivo." Švarc Pipan je še enkrat pojasnila, da se z Golobom ni srečala in dodala, da je za to, da kandidira za ministrico, izvedela iz medijev. "Ne zanikam pa, da bi me zanimalo sprejeti izziv vodenja resorja pravosodja. Tak izziv bi bil zame osebno zanimiv," je poudarila Švarc Pipan. Na vprašanje, ali ima za to podporo stranke, pa je odgovorila, da je iz medijev razbrala, da očitno ne v celoti.
Lisjak Gabrijelčič: Predsednica SD je odvisna od lokalnih baronov
Zgodovinar, urednik in kolumnist Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da je SD na aprilskih volitvah dosegla zares slabe rezultate: "To, ali bo SD ostala v državnem zboru, je odvisno od štirih oziroma petih volilnih okrajev, zlasti v vzhodni Sloveniji, kjer lokalni baroni oziroma lokalno delo na terenu stranko drži zelo visoko. Če se podre eden ali večina od teh stebrov, bi to imelo katastrofalen učinek na rezultat stranke." SD je po njegovih besedah danes bolj ruralna stranka kot NSi, v mestih pa je postala šibka. Več poslancev SD je na volitvah doseglo boljši rezultat od Fajon, ki je zabeležila najslabši rezultat med predsedniki strank, ki so se uvrstile v parlament. "Temu primerno je tudi nižja avtoriteta predsednice. Ona tej stranki ni prinesla nič, njene ambicije pa so zdaj odvisne od tega, kaj se bo stranki in njenim lokalnim baronom zdelo primerno. Tistim, ki hočejo izpodbijati njeno avtoriteto, to ni težko, istočasno pa je nihče noče zamenjati, ker ne vedo s kom," meni Lisjak Gabrijelčič.
Ko gre za kritike na račun vodstva stranke, je Fajon poudarila, da jih v današnji razpravi ni slišala. Stranka je sicer na aprilskih volitvah precej poslabšala izid z volitev leta 2018, zaradi česar je po volitvah odstopil podpredsednik SD Jernej Pikalo. Fajon zaradi slabega volilnega rezultata ni ponudila odstopa s položaja predsednice stranke, čeprav naj bi po poročanju nekaterih medijev razmišljala tudi o tem. Kljub nezadovoljstvu s potezami vodstva, ki ga je mogoče čutiti v delu stranke, pa morebitnih zamenjav menjav na vrhu stranke ne gre pričakovati pred oblikovanjem nove vlade, temveč šele na volilnem kongresu, ki ga morajo v SD glede na statut sklicati v šestih mesecih po volitvah. Fajon je na vprašanje, ali bo na kongresu spet kandidirala za predsednico stranke, odgovorila, da si bo vzela čas za razmislek, sicer pa se bo o tem odločala glede na podporo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
