Slabo leto dni po tem, ko je nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar ustanovil politično stranko Glas upokojencev, je v njej prišlo do razkola.

Minuli petek je namreč Rupar na svojem Facebook profilu sporočil, da so iz stranke izključili tri vidne člane:

- dosedanjega podpredsednika Igorja Černogo, ki je v tem političnem projektu veljal za Ruparjevo desno roko,

- člana nadzornega odbora Suada Muslimovića in

- podpredsednika odbora Radovljica Janeza Walanda.

Kot je navedel Rupar, so v stranki to storili "zaradi izrazito prikritega in podlega sovražnega delovanja v korist tistih, ki nas želijo uničiti in ukiniti". Toda v ozadju tega spora se očitno skriva že dlje časa trajajoče nezadovoljstvo z Ruparjevim vodenjem stranke, ki v javnosti velja za satelitski projekt SDS. Natančneje, več članov naj bi opozarjalo na nenavadno upravljanje z denarjem stranke in Ruparju sumilo, da jih uporablja za zasebne namene.

Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti. Nihče od izključenih članov v zadnjih dneh za pojasnila ni bil dosegljiv. Rupar pa je v izjavi za Nova24TV zanikal, da je na januarskem ustanovnem zasedanju stranke v svoj avtomobil odnesel škatlo s 5.000 evrov denarja za stranko in napovedal vložitev tožb.

Kaj se je torej v zadnjih dneh dogajalo v Ruparjevi stranki? In kaj so glavni očitki, uperjeni proti Ruparju?

Kdo je plačal pot v Bruselj? In komu je šel denar?

Stranka Glas upokojencev je nastala iz društva Inštitut 1. oktober, ki ga je Rupar ustanovil februarja lani, teden dni po prvem protestu na ljubljanskem Trgu republike. Njegov predsednik je Rupar, ki uradno živi v Tržiču. Za sedež društva so določili poslovne prostore v Portorožu, ki so v lasti Igorja Černoge.

To pa se je spremenilo pred mesecem dni, ko so sedež društva prenesli na Prešernovo cesto v Ljubljani, kjer že domuje Ruparjeva politična stranka. Že pred tem je v stranki prišlo do razkola zaradi financ. Začela so se pojavljati vprašanja, kam gre denar od donacij, ki so jih društvu nakazovali upokojenci in drugi posamezniki.

Junija lani je tako Rupar organiziral pohod dveh avtobusov privržencev v Bruselj. Pred sedežem Evropske komisije so po Ruparjevih navedbah "opozorili na težko življenje skoraj 260 tisoč slovenskih upokojencev, ki živijo pod pragom revščine, in na diskriminacijo posameznih ljudskih iniciativ s strani slovenske vlade".

Kot smo neuradno izvedeli, naj bi proračun celotne akcije znašal dobrih 20 tisoč evrov. Pri tem naj bi glavnino tega zneska pomagala priskrbeti evropska poslanca SDS Romana Tomc in Milan Zver, ki sta v Bruslju tudi pričakala Ruparja in privržence, ostalo pa sodelujoči z gotovinskimi plačili.

28 tisoč evrov donacij in Ruparjevi potni nalogi

Toda že takrat naj bi se v društvu pojavili pomisleki, ali je Rupar res ta denar v celoti porabil za pot v Bruselj. Nato naj bi Rupar krivdo za to, da društvu od te poti ni ostalo praktično nič denarja, zvrnil na agencijo, ki je organizirala izlet. Pred več člani društva je napovedal, da jo bo kazensko ovadil. Ali in kaj se je zgodilo z Ruparjevo kazensko prijavo, bomo preverili danes.

Najmanj eden od članov naj bi po naših informacijah postal pozoren tudi na nenavadno veliko število potnih nalogov za Ruparja. Ta sicer na svojem Facebook računu redno objavlja nagovore svojim privržencem, občasno pa doda prošnjo za pomoč in položnico z navodili za donacijo društvu. To je imelo lani za dobrih 28 tisoč evrov donacij. Praktično vse je tudi porabilo. Na zadnji dan leta 2023 je imelo na računu 2.700 evrov.

Koliko denarja je društvo zbralo v letošnjem letu, ni znano. Iz aplikacije Erar je razvidno, da je sredi junija prejelo tudi 30 evrov od občine Grosuplje, ki jo vodi dolgoletni član SDS Peter Verlič. Kdo vse ima dostop do bančnega računa društva, uradno ni znano. Po naših informacijah pa naj bi imel Rupar absolutni nadzor nad financami in donacijami, ki jih prejema društvo.

Rupar pomagal Zali Tomašič, njen oče pa zdaj Ruparju

Rupar, nekdanji poslanec SDS in župan občine Tržič, je bil v preteklosti večkrat pravnomočno obsojen. Leta 2014 je moral celo v zapor, kjer je preživel leto dni. Leta 2018 se je vrnil v politiko in na lokalnih volitvah znova kandidiral za župana, a je v drugem krogu izgubil proti Borutu Sajovicu, zdaj enemu najvidnejših članov Gibanja Svoboda. Konec tistega leta je postal član Slovenske ljudske stranke (SLS).

Kaj je 64-letni Rupar počel v vsem tem času in s čim se je preživljal, ni znano. Ko je začel v Ljubljani organizirati shode, je poudarjal, da sam še ni upokojen. Do leta 2022 pa je delal za podjetje FlawlessCode, ki ga je vrsto let vodil Tomaž Kokot, nekdanji direktor Pošte Slovenije, ki je bil na položaj imenovan v času zadnje Janševe vlade. Kokot je sicer tudi na seznamu članov in simpatizerjev stranke SDS, ki so prispevali denar za predsedniško kampanjo Anžeta Logarja.

V vrstah stranke Glas upokojencev in društva 1. oktober pa Ruparju soliranja niso očitali le zaradi domnevno spornega upravljanja financ, ampak tudi zaradi nekaterih političnih odločitev.

Ena od teh je aktivna podpora Zali Tomašič, ki je bila na zadnjih evropskih volitvah na listi SDS izvoljena za evropsko poslanko. Nekateri drugi kandidati SDS takšne podpore niso imeli, razlog za to pa gre verjetno iskati v dolgoletnem prijateljstvu med Ruparjem in Borisom Tomašičem, očetom Zale Tomašič, ki je solastnik in direktor Nova24TV. Prav spletna stran te televizije je minuli vikend stopila v bran Ruparju, saj je njegovim donedavnim političnim sodelavcem očitala, da "so mu poizkušali ukrasti stranko".