Dopoldneve preživlja v študijskih klopeh, popoldneve v službi, ki jo opravlja preko študentskega servisa. Večere vsaj enkrat tedensko, včasih tudi pogosteje, preživlja v klubih, na študentskih zabavah. Čez dan priden in vesten 20-letnik, ki študijske obveznosti opravlja v rednih rokih, na zabavi potrebuje "spodbudo", kot temu pravi sam. Da dlje zdrži. Nejc pove, da ni zasvojen in da to počne veliko njegovih prijateljev. Do droge ni težko priti, denar "pa se že najde". Včasih "prvo črtico potegne" že doma, za jedilno mizo, včasih začne šele v klubih. Ko ura odbije polnoč, veke postanejo težke, marsikdaj bi se že prilegel spanec. A ker se je zabava šele dobro začela, "kokain pomaga, da dlje zdržim. Da sem buden".
Raziskava iz prejšnjega leta, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kaže, da je že 4,1 odstotka 17-letnikov poskusilo kokain, 4,6 odstotka ekstazi, 4,2 odstotka čudežne gobice in 3,8 odstotka amfetamin. "Občasni uživalci" kokaina, kakršen je Nejc, so dobro "skriti". Če boste z njim sedli na kavo, je možnost, da ugotovite, da pogosto uživa kokain, skoraj ničelna.
Vedno obstaja tveganje
Vprašanje, ki se ob tem postavlja kar samo - je mogoče droge jemati le na zabavah in trditi, da nisi odvisen? "To je mogoče," odgovori Simona Šabić iz združenja DrogArt, zasebne neprofitne volonterske organizacije, ustanovljene leta 1999 z namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. "Vedno pa obstaja tveganje, da občasna uporaba preide v redno uporabo in zasvojenost. Zato je pomembno, da imajo tudi druge načine zabave oziroma da se njihovi možgani naučijo, da se je možno imeti fajn in se družiti s prijatelji tudi brez drog," pove sogovornica. "Nekaterim ljudem lahko določena droga bolj 'paše', zato se jim bo v vsakdanjem življenju hitreje sprožila želja po uporabi kot komu drugemu. V primeru, da se to zgodi in da uporaba uide izpod kontrole, je pomembno čim prej zmanjšati uporabo oziroma z njo prenehati, lahko tudi s strokovno pomočjo."
Šabićeva pove, da droge uživajo zelo različni ljudje, zato je težko določiti tipičnega posameznika, ki bi jih občasno uporabljal. "Poleg tega so tudi razlogi za uporabo drog različni. Opažamo pa, da so pri ljudeh, ki razvijejo zasvojenost, pogosto v ozadju druge težave - različne travme, nepodpirajoče družinsko okolje, težave v odnosih z vrstniki ..." Čeprav tovrstne težave včasih na prvi pogled niso najbolj opazne, jih okolica hitro spregleda tudi zato, ker se osredotočajo zgolj na težave z drogo, ki jih ima posameznik.
Vsak korak v smeri zmanjševanja škode je pomemben
"Naš program je osnovan na konceptu zmanjševanja škode, kar pomeni, da mlade, ki uporabljajo alkohol in druge droge, ozaveščamo o tem, kako lahko zmanjšajo škodljive posledice uporabe (na primer poskrbijo za varno pot domov, se ustrezno hidrirajo, ne uporabijo prevelikih količin, pazijo en na drugega ...)," pove Šabićeva. Mlade torej spodbujajo k odgovornejšim odločitvam glede uporabe drog. Ta odločitev je sicer lahko odločitev za neuporabo, lahko pa gre tudi za druge odločitve, denimo, da ne bodo vozili pod vplivom drog, da bodo pazljivi pri zaužiti količini, da bodo pazili eden na drugega ... Vsak korak v smeri zmanjševanja škode je pomemben.
Je "prava mera" dovolj za normalno funkcioniranje?
Psihologinja Sandra Vitas in socialna delavka Tea Jevtić iz Društva "UP" pojasnjujeta, da je zasvojenost stanje, ki se razvija postopoma, vpliva na telesno in duševno področje posameznika in prizadene posameznikove odnose z družino in širšo okolico. "Nekoč je bila zasvojenost opredeljena predvsem v povezavi s ponavljajočim uživanjem snovi, ki je vplivala na razvoj vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov. Skozi čas je prišlo v ospredje zavedanje, da zasvojenost vključuje širše razsežnosti vedenj, kot so igranje iger na srečo, pornografija, hrana, odnosi, delo, nakupovanje, uporaba sodobnih tehnologij in drugo," pripovedujeta. Ob tem dodajata, da o zasvojenosti govorimo, kadar postane neko vedenje prevladujoče, zelo pogosto (dnevno, večkrat dnevno), ko je za posameznika to vedenje pomembnejše od šole, dela, hobijev, medosebnih odnosov in postane središče njegovega razmišljanja.
Pomoč iskalo mnogo mladih uporabnikov
"UP" društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije deluje že od leta 1993 in je eno od prvih organizacij na področju obravnave zasvojenosti pri nas. "Nastalo je zaradi stiske staršev zasvojenih mladostnikov, ki takrat niso imeli veliko možnosti za obravnavo v Sloveniji. Od takrat je v našem društvu pomoč iskalo mnogo mladih uporabnikov in njihovih svojcev, v naše programe pa se je vključilo preko 2650 družin."
In odziv? Bodite dobri poslušalci
Odrasel posameznik ali najstnik, reden ali nereden uživalec, odziv bližnjih je vselej pomemben. Odločitev, kako se odzvati na probleme z drogami, alkoholom ali kakšno drugo vrsto nekemične zasvojenosti, je odločitev posamezne družine, je rezultat upoštevanja tveganja in ocene realne ali predvidene škode, ki jo doživljajo ob tem, pravita Tea Jevtić in Sandra Vitas. "Pri vsem tem smo na razpolago strokovnjaki, ki smo usposobljeni za informiranje, svetovanje, obravnavo in usmeritve."
Starši lahko mladostniku razložijo svoja stališča, se potrudijo in sami izvejo več o vsem tem ter ga seznanijo z dejstvi in posledicami redne zlorabe drog in alkohola. "Na ta način otroku pomagajo določiti nevarnost in tveganja. Ob tem je zelo pomembno, da starši sami raziščejo svoja stališča do drog ali alkohola in drugih zasvojenosti, do svojega vedenja v družini in socialnem okolju in do tega, kaj so sami pripravljeni narediti, da probleme, ki so jih zaznali, začnejo aktivno reševati," svetujeta.
Kadar gre za otroke in najstnike, lahko kot starši naredimo veliko več, poudarjata. Sporočilo o neodobravanju uporabe drog naj bo jasno in odločno. "Pomagajte otroku obvladati pritisk vrstnikov glede uživanja drog, cigaret in alkohola. Spoznajte prijatelje svojih otrok in njihove starše ter spremljajte, kje se vaš otrok giblje. Varovalni faktorji so tudi dobro strukturiran čas, ukvarjanje s športom ali druge prostočasne aktivnosti, podpora družine, jasno zastavljeni cilji in družba vrstnikov, ki ne uživajo prepovedane droge ali alkohola. Vzdržujte odprt in iskren odnos z otrokom, bodite 'dobri poslušalci'. Če gre za večje težave, ki jih v družini ne morete sami obvladati, je najbolje, da se obrnete na strokovne službe na tem področju."
Po letu 2013 začelo strmo naraščati število obravnav zaradi zastrupitev s kokainom
Med prebivalci Slovenije je najbolj razširjena droga konoplja, še posebej med mladimi. Po podatkih raziskave z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) je že kdaj v življenju poskusila konopljo petina (20,6 odstotka) mladostnikov v starosti 15 let in nekaj manj kot polovica (42,5 odstotka) 17-letnikov. Pri obeh starostih je višji odstotek fantov kot deklet. Približno 4 odstotki 17-letnikov pa so poročali o dnevni uporabi konoplje. Prav tako približno 4 odstotki 17-letnikov so poročali tudi o uporabi ekstazija (4,6 odstotka), kokaina (4,1 odstotka) in zdravil (4,4 odstotka). Podatki raziskave opozarjajo tudi na precejšnjo dostopnost konoplje, saj je polovica (49 odstotkov) 15-letnikov in približno dve tretjini (63 odstotkov) 17-letnikov ocenilo, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje na lahek ali zelo lahek način.
Podatki zadnjih let kažejo trend naraščanja števila obravnav zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami. Najpogostejša prepovedana droga, ki je bila odkrita pri obravnavanih bolnikih, je bil v letu 2017 kanabis (THC). Obravnavali so tudi nekaj zastrupitev s hašiševim oljem, predvsem pri starejših osebah s kroničnimi boleznimi. Po zadnjih raziskavah je moč opaziti, da je po letu 2013 začelo tudi strmo naraščati število obravnav zaradi zastrupitev s kokainom. V letu 2017 je bilo obravnavanih 49 zastrupitev s kokainom, kar je sicer 5 primerov manj kot prejšnje leto, ko smo beležili največ zastrupitev s kokainom po letu 2010. Število zastrupitev s heroinom pa pri nas od leta 2015 upada.
