"Volilni rezultat stranke SD je pod pričakovanji. Slab. Socialna demokracija pa je predobra ideja, da bi imela zgolj 6,65 % podpore. Zato se mi zdi prav, da kot podpredsednik SD z odstopom dam zalet resnični razpravi v stranki, kako naprej," je na twitterju objavil dr. Jernej Pikalo.
Predsednica SD Tanja Fajon je na potezo vplivnega člana stranke, v preteklosti večkrat tudi ministra, odgovorila, prav tako na twitterju, z napovedjo kongresa stranke najpozneje v pol leta. Odstop Pikala spoštuje in ga vidi "predvsem v luči, da se v stranki iskreno pogovorimo, kako in s katero ekipo bomo stranko peljali naprej", naredila bo vse, da bo ta postopek odprt za vse v stranki do kongresa.
Socialni demokrati so imeli do zdaj kar štiri podpredsednike. S Pikalovim umikom ostajajo trije: Matjaž Nemec, ki se po neizvolitvi v državni zbor omenja kot nadomestni poslanec za do zdaj evroposlanko Fajon, bivša ministrica Andreja Katič in dr. Dominika Švarc Pipan. Nihče od teh treh na nedeljskih volitvah ni bil izvoljen za poslanca. V poslanskih klopeh tudi ne bo več nekdanjega predsednika SD Dejana Židana, ki ga je na čelu stranke nasledila Tanja Fajon.
Fajon in Golob na neformalnem kosilu
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob in predsednica SD Tanja Fajon sta se danes srečala na neformalnem kosilu. Po srečanju sta bila sicer redkobesedna, a zadovoljna s pogovori, ki za zdaj po njuni oceni tečejo dobro. "Če bo šlo tako naprej, bomo vlado sestavili v rekordnem času," je ocenil Golob. Predsednica SD pa je po srečanju dejala, da je bil pogovor "krasen" in da so na dobri poti.
Koalicijska pogajanja se bodo sicer uradno začela naslednji teden, ko se bo Golob pogovarjal tudi z Levico, ki je na volitvah dobila 4,39 odstotka podpore in pet poslanskih mandatov. Zaradi rezultata stranke je koordinator Levice Luka Mesec in z njim celotni izvršni odbor Levice svetu stranke ponudil odstop. Svet stranke naj bi se po neuradnih informacijah sestal še v tem tednu. (STA)
Pikalo ni osamljen
Pikalo po neuradnih informacijah STA v svojem stališču o slabem rezultatu stranke na volitvah ni osamljen. Tako bi se lahko vsaj iz dela stranke zvrstilo več pozivov k odstopu vodstva stranke. K takšnemu premisleku bi lahko pripomogel tudi volilni rezultat podpredsednikov SD Matjaža Nemca, Andreje Katič in Dominike Švarc Pipan, ki niso bili izvoljeni v parlament. Tudi Tanja Fajon je parlamentarni prag prestopila s 1145 glasovi volivcev, kar je šesti najslabši rezultat med izvoljenimi poslanci po absolutnem številu glasov. Po deležu glasov pa je še mesto nižje. Del članstva zato to označuje kot hud poraz vodstva. V poslansko skupino SD so bili sicer po ocenah kritičnih glasov iz stranke izvoljeni poslanci, ki so v iztekajočem se mandatu uporabljali zmerno retoriko in niso bili glavni obrazi stranke.
Ne glede na kritike pa naj bi v stranki vendarle prevladovala podpora vstopu SD v koalicijo z Gibanjem Svoboda. (STA)
Dejan Židan je odstopil spomladi 2020. Vodenje SD je takrat prevzela Tanja Fajon, Židan pa jo je v žerjavico poslal z oceno, da gre za bodočo predsednico vlade. Jeseni istega leta jo je kongres stranke potrdil za štiriletni predsedniški mandat in za to, da odpelje stranko na nove parlamentarne volitve pod geslom "drugače" ...
SD bo imela v novem parlamentarnem sklicu samo 7 poslanskih sedežev, predsednica stranke pa je takoj po zaprtju volišč napovedala, da bodo konstruktivni partner v bodoči koaliciji pod vodstvom Gibanja Svoboda Roberta Goloba. S tem je zavrnila prva vprašanja tudi o svoji odgovornosti za težo SD po volitvah. Dodala je nerodno priznanje, da je po zaprtju volišč poklicala Goloba, a da se nista uspela najti ...
Poslanka Heferle: Nekateri bi morali reči mea culpa
Največji opozicijski stranki LMŠ, ki jo vodi Marjan Šarec, na nedeljskih volitvah ni uspelo preseči štiriodstotnega parlamentarnega praga. V povezavi s tem se je na na Facebooku oglasila poslanka LMŠ Tina Heferle, ki je ocenila, da je volilni izid stranke katastrofalen za vse, ki so bili vpeti v delo stranke. "Zlagala bi se, če bi rekla, da nisem razočarana, a bi se po drugi strani tudi zlagala, če bi rekla, da nisem tega 'realistično' pričakovala. Nekaj nas je bilo takšnih, ki smo za štirimi stenami že kar nekaj časa opozarjali, da stvari ne gredo v pravo smer, zato za svoj največji osebni poraz štejem to, da takrat, ko je bil še čas, nisem bila bolj odločna in bolj glasna," je zapisala Tina Heferle.
"Roko na srce – tudi če bi prestopili parlamentarni prag za minimalni delež procenta, bi bil to še vedno poraz in neuspeh, zaradi katerega bi morali Nekateri (neformalni nosilci in odločevalci) prevzeti odgovornost in reči: mea culpa (moja krivda, op. a.)," je še poudarila poslanka LMŠ in dodala, da nekateri kapitala, ki ga je v državnem zboru pridelala njihova poslanska skupina, niso cenili ali ga opazili. "Dan po tem je spoznanje, da smo zavozili kapital, ki smo ga priborili z delom, trudom in predanostjo poslancev, grenko ... A prav vsak izmed nas (poslancev) gre lahko ponosno in z dvignjeno glavo naprej," je dodala Heferletova. (L. M.)