(POGLED) Ne le stranke, vrednote so demokracija

Tisočletja človeške zgodovine so pokazala, da je družbeno-ekonomsko bistvo "vladavine ljudstva", demokracije, v dvojnem omejevanju zlorab: (1) oblastniškega položaja in (2) individualizma; z njima vidi človek zelo ozko in kratkoročno samo samega sebe. Obe zlorabi omogočata preveč pristranskosti in zato premalo celovitosti pri dojemanju, odločanju in ukrepanju. Iz takih zlorab izhaja sedanja huda globalna družbeno-ekonomska kriza človeštva. Zato je sodobno človeštvo po svojih najbolj globalnih organih - Organizaciji združenih narodov (OZN) in Mednarodni organizaciji za standarde (ISO) - sprejelo dogovor: da človeštvo najde pot s svoje sedanje poti, na kateri uničuje samo sebe in svoje naravne pogoje za preživetje, mora uveljaviti vrednote - načela družbene odgovornosti. To zajema (žal le svetovalni) standard ISO 26000 leta 2010. Evropska unija ga je takoj podprla in spodbudila države članice, naj ga uveljavijo s strategijo Družbena odgovornost (Slovenija je po desetih letih nima; osnutek ima vlada štiri leta). Večinoma je ostalo pri "bla bla", žal je to nevarno, ni demokracija.

Družbena odgovornost izpostavlja tri nujne lastnosti ljudi in organizacij: (1) odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravo (namesto izgovorov enih, da niso vplivni, in drugih, da so nedotakljivi); (2) soodvisnost (zaradi specializacije smo lahko neodvisni samo pravno, da nas nihče ne sme zlorabljati kot odvisne, sicer se pa dopolnjujemo z razlikami, smo soodvisni); (3) (čim večjo) celovitost (doseženo z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem soodvisnih in družbeno odgovornih). To velja za vse vsebine življenja. Družbena odgovornost uveljavlja zato sedem načel: pristojnost, preglednost, etičnost, spoštovanje interesov deležnikov, vladavine prava, mednarodnih norm in človeških pravic - vse zoper zlorabo vpliva in za prevlado demokracije. Parlamenti, stranke, volitve in podobne organizacijske oblike so le pripomočki zoper enostranskost in zlorabo ter za oblast, ki ni pravica do egoizma, ampak dolžnost uspešno krepiti demokracijo.

Egoizma se ne da izkoreniniti, tisočletja smo živeli z njim. Toda v sodobnem poslovanju sme biti egoist le odjemalec, da dobi popolno kakovost. Zaradi soodvisnosti na osnovi naravne delitve in specializacije je vsakdo, vsaka organizacija, vključno z državami, hkrati odjemalec in ponudnik (nujno!) popolne kakovosti. Če ni odgovoren, soodvisen in celovit, ga trg in demokracija kot mehanizma, ki uveljavljata družbeno odgovornost, izločita. Ekonomsko je torej demokracija pogoj za uspeh.

Z njo sta poslovanje in življenje tudi cenejša: niso potrebne stavke, ni treba iskati novih dobaviteljev, vključno s sodelavci, namesto nezadovoljnih, ni treba zdraviti narave in ljudi, ni treba iskati novih odjemalcev (razen za novosti, ki naj postanejo inovacije); ni treba zapravljati denarja, časa, ljudi in narave zoper uničevalno onemogočanje demokracije kot oblike uveljavljanja družbene odgovornosti, namesto da človeštvo propade in izgine z Zemlje (kar sicer bo čez le nekaj desetletij, kot pravijo raziskave mnogih, objavljene poleti 2021 znova, a doslej bolj z odzivom "bla bla" kot z uspešnimi dejanji).

Preverimo se z nekaj nujnimi sestavinami demokracije!

Ali živijo vrednote, ki so vodile v dan Evrope (hkrati vsaj za nas Slovence v dan osvoboditve) 9. maja ob koncu druge svetovne vojne kot dan uspeha odpora pa dan upora 27. aprila kot začetka osvobajanja izpod nacifašizma, še danes in so jedro demokracije?

Evropa kot naš skupni dom poka po šivih, ker politikanti vidijo volitve, ne vrednot demokracije/DO. Razmišljajo preozko in preveč kratkoročno, da bi ljudstvo namesto v krizo peljali iz krize, ki jo povzroča premik iz smiselnega domoljubja v nevaren šovinizem in podobne "vrednote".

Rad sem prebral in nabral ter dopolnil zapise o pogojih demokracije:

- svoboda - nekoč od vojnega, danes od finančnega in birokratskega okupatorja (ki spreminja Slovenijo v neokolonijo);

- mir in sožitje med narodi/ljudmi - namesto nesmiselnih sporov vse do vojn, koristnih proizvajalcem orožja, uničevalnega in smrtonosnega izven njihovih domovin;

- tovarištvo - medsebojno upoštevanje in skupno reševanje iz zagat namesto preozke sebičnosti;

- solidarnost - javno šolstvo, javno zdravstvo in podobno brez zlorab;

- enakopravnost - prispevek strokovnega dela k uspehu in tveganju organizacije je že pri 85 odstotkih, prispevek kapitala je le še 15 odstotkov, a odločajo lastniki kapitala sami;

- enakost - ne glede na spol, kožo, vero, spolno usmerjenost, stroko, zdravje, starost;

- svoboda vere - ločenost vere od države in sorazmerna enakost vseh verskih skupnosti, a brez domišljave ocene, da je njihova vera edina prava, namesto sožitja ne glede na vero;

- zgodovina brez ponarejanja dejstev in pristranskih interpretacij, nič kolaboracije;

- varnost - brez pristranske privatizacije in politizacije varnostnih služb;

- oblast ljudstva - ne oblast strank z ukazom za dvig rok namesto celovitih argumentov v parlamentih in v zgodnejših fazah zakonodajnega procesa in v uresničevanju pravnega reda DO;

- akcija - upor, uspeh upora, osvoboditev in dragoceni dan Evrope ne pridejo s čakanjem, da bodo drugi poskrbeli za naše interese, ne za svoje;

- družbena odgovornost - kot osebna lastnost, da vsakdo sprejema odgovornost za posledice svojih vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravne pogoje za preživetje, zato sodeluje kot soodvisen borec za čim več celovitosti namesto spregledov in napak vse do katastrof, vključno s (svetovnimi) vojnami;

- sposobnost in volja dojeti in v praksi upoštevati, da oblast ne daje posebnih pravic in privilegijev, ampak dolžnost storiti v skupno korist več od drugih, bolj odgovorno in brez pravice do neodgovornosti;

- sposobnost in volja dojeti in v praksi upoštevati, da smo vsi soodvisni in vplivamo z vsem na druge ljudi in dejavnosti, oni pa na nas;

- sposobnost in volja dojeti in v praksi upoštevati, da je vsaka dejavnost lahko nevarna tudi za naravne pogoje za preživetje sedanje civilizacije; tudi zato je nujna čim večja celovitost;

- sposobnost in volja živeti zdravo.

In tako naprej. To je demokracija, ne volitve, ki dajo le naloge izvoljenim, da skrbijo za njo in za nas občane - dandanes kot inovativno trajnostno družbeno odgovorno družbo. Tudi obstoj več strank ni dovolj (morda niti ni vedno nujen pogoj), če omogoča ali celo krepi enostranskost namesto celovitosti z odgovornostjo za vplive in s soodvisnostjo, torej z družbeno odgovornostjo.

P. S. Od poletja 2021 se še dosti bolj izrazito kot prej vidi, da je človeštvo zelo blizu izumrtja, ker dojema naravno (in izdelano) okolje, odloča v njem in o njem ter deluje v njem in na njega, premalo družbeno odgovorno/demokratično. Nemško ustavno sodišče je tako ravnanje uradno proglasilo za protiustavno, ker premalo upošteva vplive na naslednje generacije. Imeli smo prav, ko smo pred slabim desetletjem (v trudu mnogih, ki je trajal več let in več rektorskih mandatov) dosegli, da imamo v Mariboru Trajnostno in družbeno odgovorno univerzo. Prav tako smo imeli prav, ko smo kot IRDO - Inštitut za razvoj družbenih odgovornosti - med drugimi knjigami izdali trilogijo Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke (s Kulturnim centrom Maribor), knjigo Uvod v politično ekonomijo družbeno odgovorne družbe (z istim založnikom) in na mednarodne konference pritegnili precej preko tisoč avtorjev z vsega sveta.