Dnevno število okužb narašča. Lani smo ob taki statistiki imeli razglašeno epidemijo in zaprto državo. Letos, ko že imamo cepivo in dostopnejše teste, pa se bolj stavi na pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Že od septembra je ta razširjen praktično za vse dejavnosti. Za službo, neživilske trgovine, gostinske lokale, športne in kulturne prireditve, pošte, banke, cerkve in bencinske črpalke. Kljub strogim pogojem, ki so zapisani v odloku, pa se zdi, da v praksi ne živijo več. V prvih tednih po uveljavitvi pogoja je bilo kljub takrat slabšim epidemiološkim napovedim zaznati pozitiven trend, ki smo ga pripisovali prav temu ukrepu. Zdaj se je krivulja spet obrnila in pristojni vse glasneje opozarjajo, da je treba ta pravila dosledneje upoštevati.
"Obnašati se moramo preventivno. Od odraslih ljudi pričakujemo, da situacijo razumejo. PCT nam daje svobodo, zato je prav, da ga upoštevamo. Vse naše neustrezno obnašanje se nam namreč maščuje v večjem številu obolelih in to se nam prav zdaj dogaja," je dejal Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Površnost, iznajdljivost pa tudi goljufije in ponarejanje listin
Da se pogoj dosledno ne upošteva več, je jasno že po kratkem sprehodu po vsakodnevnih opravkih. Na pošto brez težav, pred nakupovalnim centrom vprašajo po pogoju, in ko začnemo brskati po torbi, varnostnik le pomaha: "Saj je v redu, kar naprej." V eno od trgovin z oblačili smo vstopili brez kakršnih koli težav, med brskanjem med obešalniki pa se je mimo sprehodila trgovka in si skorajda sama odgovorila: "Saj imate PCT, kajne?" Tudi na bencinski črpalki niso več tako dosledni kot v prvih dneh uvedbe tega pogoja. Na pogoj PCT opozori le še napis na vhodu.
Tako na strani nadzora. Na strani uporabnikov storitev pa se ne dogaja le površnost, pač pa tudi goljufije in celo ponarejanje listin. Od lažnih QR-kod, ki jih imajo shranjene na telefonih, do fotokopiranega potrdila nekoga drugega o prebolelosti, sposojenega kartončka cepljenega prijatelja do ponarejenih potrdil z njihovimi imeni, ki so jih ponekod za plačilo nekateri prevzeli kar pri zdravstvenem osebju. Celjski kriminalisti denimo že preiskujejo določene zaposlene v Zdravstvenem domu Žalec, kjer naj bi bili nekateri za potrdilo plačali tudi do 500 evrov. Tako naj bi bilo do takih potrdil prišlo tudi več članov ene družine. Policisti pa za zdaj nimajo prijav, ki bi potrjevale namigovanja, ki krožijo v javnosti, da naj bi podobno omogočal vsaj še eden od zdravstvenih domov v celjski regiji. Ali je takih primerov še več, uradno ni znano, a inšpektorat je več prijav predal organom pregona. Koliko bi lahko bilo takih primerov oziroma ali je tega veliko ali gre le za posamezne primere, na zdravstvenem inšpektoratu niso pojasnili, a po družbenih omrežjih že nekaj časa krožijo informacije, da je potrdilo za nekaj sto evrov mogoče dobiti na različnih koncih Slovenije in da se namesto koga lahko cepi kdo drug.
Iz uradno objavljenih podatkov je možno tudi sklepati, da je v Sloveniji ta čas od 550.000 do 650.000 prebivalcev, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, da bi bili bodisi precepljeni bodisi bi preboleli covid-19 v minulem polletnem obdobju. Če želijo sodelovati v vsakdanjem življenju, se morajo plačljivo testirati. Vendar v Sloveniji tedensko naštejemo manj kot 150.000 opravljenih hitrih testov, ki izpolnjevanje pogoja PCT zagotavljajo za največ 48 ur. To pomeni, da je v Sloveniji tudi do pol milijona ljudi, ki se znajdejo drugače.
Taka "iznajdljivost" je praksa na vseh nivojih družbe
"Smo striktno proti takim goljufijam. Res bi prosil, da se ljudje pač ne znajdejo na tak način. Vsi, ki to počnejo, ogrožajo ljudi. Mogoče ne sebe, ker so sami mlajši in zdravi, ogrožajo pa vse ostale," je dejal Krek. Da taka "iznajdljivost" ni presenečenje, pa je prepričan antropolog Dan Podjed: "Ljudje si pač v danih okoliščinah poskušajo omogočiti kolikor toliko normalno življenje in se pri tem znajdejo po svoje. Vedeti moramo tudi, da imamo iznajdljivost na vseh ravneh. Če minister reče, da je neumno plačevati davke, potem je logično, da se tudi ljudje znajdejo po svoje. Pa naj bo to pri davkih ali v tem primeru pri pogoju PCT."
V slabših regijah bo nadzor poostren
Glede spoštovanja pogoja PCT so inšpekcijski organi v obdobju med 27. septembrom in 17. oktobrom opravili nadzore v 6325 objektih in nad 16.306 ljudmi. Skupno število opravljenih nadzorov v zvezi z obvladovanjem covida-19 pa je bilo v omenjenem obdobju 8181, pri čemer je bil delež neskladnih objektov oziroma lokacij sedemodstoten.
Inšpektorji so izrekli 73 prekrškovnih sankcij, 432 opozoril po zakonu o prekrških, 14 upravnih odločb in 352 upravnih ukrepov. Aktivnosti vseh inšpektoratov v povezavi s spoštovanjem pogoja PCT se bodo nadaljevale, poostren nadzor pa napovedujejo v regijah s slabšo epidemiološko sliko.
Globe v primeru ugotovljenih kršitev znašajo za pravno osebo od 4000 do 100.000 evrov oziroma polovico manj, če gre za samostojnega podjetnika posameznika. V obeh primerih pa globa za odgovorno osebo znaša od 400 do 4000 evrov.
Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je pojasnila, da so po tistem, ko so bili seznanjeni z večjim številom posameznikov, ki naj kljub pozitivnemu rezultatu hitrega testa na novi koronavirus nato ne bi opravili PCR-testa, že začeli zbiranje dokazil o morebitnih nepravilnostih. Spomnila je, da zakon o nalezljivih boleznih v 32. členu navaja ustrezno podlago za izrekanje sankcij posameznikom, ki se na podlagi obvestila o pozitivnem rezultatu hitrega testa nato ne naročijo tudi na PCR-test. Globa za kršitev v takih primerih znaša od 400 do 4000 evrov.
Ob tem še problematizira, da je tudi na tem področju to izraz nezaupanja ljudi. "Med ljudmi je visoka stopnja nezaupanja v institucije, vlado, zdravstvo in policijo. Ljudje, ki tem institucijam ne verjamejo, pač ravnajo po svoje. In na tem področju se to zelo pozna. Po drugi strani pa šepa tudi nadzor. Je zelo slab, neučinkovit in ljudje, ki ga izvajajo, niso strokovno usposobljeni niti niso na taki poziciji, da bi to lahko počeli. Večinoma gre za študente, ki so postali strelovod za vse kritike nezadovoljnih ljudi, ob tem pa oni sploh za to niso krivi," še pravi. Za to, da bi taka pravila prišla ljudem v navado, bi po mnenju Podjeda morala biti konstantna in jasna. "Tega, da ob obisku lokala pokažemo QR-kodo, še nismo ponotranjili. Za to ljudje potrebujejo nekaj mesecev in ne le nekaj dni. Po drugi strani pa jih nenehne spremembe le še begajo," doda.
Jasnih navodil nikoli ni bilo
Na to, da navodila nikoli niso bila jasna, opozarjajo tudi tisti, ki jih morajo izvajati. Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je zatrdil, da so se na pristojne večkrat obrnili, naj jim posredujejo jasnejša navodila, kako naj pogoje preverjajo. "A vedno so nas odslovili, da naj si preberemo odlok," je dejal. V odloku sicer piše, kje je pogoj nujen, ne piše pa, kdo naj ga preverja in kako. "Ni izrecno zapisano, ali moramo le skenirati kodo. Hkrati mi niti ne preverjamo identitete osebe, ali je res ona tista, ki ji koda pripada. To ni naše delo," je razložil.
"Natančnih, enotnih navodil ni, upoštevamo pač, kar preberemo v medijih, kar objavijo na gov.si. Preverjanje PCT-pogoja nam prinaša tudi dodatno delo, sploh v luči tega, da želimo gostom čim prej postreči. Nasploh pa je neprijetno posegati v človekov osebni (zdravstveni) prostor. Veliko zmede je tudi z maskami. Nekaj časa smo jih morali imeti vsi, potem gosti več ne, nismo pa vedeli, kako je za zaposlene," pa je povedala Mojca Čas, prokuristka podjetja Time Brewery, ki ima od maja v Radljah pivnico. "Potem ko smo preizkusili aplikacijo za skeniranje, a ta ni delovala, zdaj od vsega začetka goste vprašamo, ali izpolnjujejo pogoj, nato pogledamo kodo oziroma to, kar nam pokažejo. Na začetku, ob uvedbi PCT- pogoja, so bili naši zaposleni deležni opazk. Ljudje niso razumeli, a tako je bilo povsod. Zdaj je tega vedno manj. Zdi se mi, da tisti, ki pogoja ne izpolnjujejo, v pivnico pač ne pridejo. Načeloma so se ljudje navadili. Ko pridejo, že sami povejo, da izpolnjujejo pogoj, v nasprotnem primeru jih vprašamo. Mogoče naredimo izjemo pri stalnih strankah, za katere že vemo, da imajo PCT. Mislim, da primera, ko bi morali koga odsloviti, še nismo imeli. Od uvedbe PCT čutimo upad obiska, za približno 20, 30 odstotkov," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
