Melita Forstnerič Hajnšek
Pred tremi dnevi je prejel zlati red za zasluge od predsednika Boruta Pahorja. Pridružil ga bo svojim najvišjim mednarodnim nagradam, kot sta visoko odlikovanje nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda - vitez umetnosti in literature - in častni zlati križ mesta Dunaja. Boris Podrecca je Slovenec z mnogimi domovinami, svetovljan in tipičen Srednjeevropejec multiplih identitet: rojen je v Beogradu, oče je bil tržaški Slovenec, govoril je sedem jezikov, bil ataše kralja Aleksandra, mati pa Hercegovka iz Mostarja. Živel je najprej malo v Ljubljani, dlje v Trstu, kasneje na Dunaju.
S Podrecco do kánonov
Arhitekt Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, ki je delal v Podreccovem biroju na Dunaju: "Imam to srečo in lahko rečem, da sem imel dva arhitekturna mentorja. Eden je bil moj oče Bogdan Reichenberg, ki je s svojo prisotnostjo vplival na moj strokovni izraz, drugi je bil Boris Podrecca. Do te mere je vplival name v zgolj treh letih mojega dela v njegovem ateljeju na Dunaju. Če sem od očeta podedoval raziskovalni duh in 'arhitekturni nemir', sem preko Borisa Podrecce odkrival kánone arhitekture, torej tiste arhitekturne teoreme, ki naj predstavljajo filozofsko podlago vsaki arhitekturni misli."
"Rekel sem, kdo je Plečnik?"
Odraščal je na Krasu, njegov prvi učitelj je bil veliki konstruktivist slikar Avgust Černigoj. Razmerje arhitektura-umetnost ga je od nekdaj privlačevalo. Ko je študiral kiparstvo, ga je nenadoma začel zanimati ''zrak med figurami''. Razmerje med epiko telesa in liriko prostora je bilo odločilno, pravi. Iz Trsta je prišel na Dunaj, in ko se je želel vpisati na kiparstvo, so mu rekli, da lahko študira, ampak diplome ni mogel dobiti brez avstrijske mature. Ta "prehod iz osvobojene sončne Italije, Trsta, polnega sonca, lepih deklet in mam, v mračni, sivi Dunaj" je pogosto omenjal v intervjujih. Najprej je arhitekturo študiral na tehniki, a je kmalu presedlal na elitno akademijo, v nekdanjo Wagnerjevo delavnico, kjer je študiral tudi Plečnik. Njegov profesor je bil sloviti Roland Rainer, tedaj vodilni avstrijski arhitekt, pri katerem pa je Podrecca pogrešal "eros arhitekture". Našel ga je pri Plečniku.
Plečnika je odkril kot študent na Dunaju. "S starejšim kolegom Jörgom Kohlmeyerjem sva se sprehajala po Dunaju in rekel je, Boris, ti, ki prihajaš iz Trsta in s Krasa, tu je neki drugi Kraševec: Plečnik. Rekel sem, kdo je Plečnik? Šla sva do Zacherlhausa in stisnilo me je. V sebi nosi to, kar je v arhitekturi najtežje: določeno avro in dostojanstvo," je v svoji strastni dikciji razlagal v arhitekturni reviji Outsider. V letu, ko so njegovi študentski kolegi demonstrirali po ulicah Evrope, je pripravil na Dunaju Plečnikovo razstavo. Z mojstrom ju druži, da sta hkrati delala velike arhitekture in nakit, skodelice, stole. Podreccov arhitekturni repertoar je obsežen in raznolik - od stanovanjskih in javnih zgradb, trgov in mestnih parterjev do cerkva, muzejev, nebotičnika. Stadiona ni nikoli delal, za kar mu je kot strastnemu športniku zelo žal.
Odmevne realizacije po svetu
Podreccovih odmevnih realizacij po svetu je ogromno, tudi zelo prestižnih, kot so Millenium Tower na Dunaju, ureditve številnih trgov po evropskih mestih, galerija Ca Pesaro v Benetkah, pa Muzej porcelana in umetnosti v Limogesu. Hišo za nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kofija Anana v Švici je zasnoval, pa za direktorja BMW-ja v Nemčiji. Bil je gostujoči profesor v Parizu, Benetkah, Lozani, na Harvardu, v Cambridgeu, Philadelphii, pa tudi v Ljubljani in Mariboru.
Deluje na Dunaju, kjer ima arhitekturni biro z izpostavama v Benetkah. Za promocijo slovenske arhitekture in kulture je naredil več kot vsa naša državno dirigirana predstavljanja po svetu. Pred pol stoletja je mednarodni javnosti odkril Jožeta Plečnika, s prvo razstavo na Dunaju, 1986., pa je v pariškem Centru Georgesa Pompidouja slovenskega arhitekta predstavil v sklopu velike razstave dunajske secesije. Podrecca je prebudil slovensko plečnikologijo in zanimanje za mojstra po svetu. Francozom je prvič predstavil našo kulturno geografijo, Plečnika pa so razglasili za slovenskega Gaudija. To je bila najuspešnejša promocija slovenske kulture vseh časov, razstavo je obiskalo 500.000 ljudi.
Podreccova Plečnikova razstava v Centru Georgesa Pompidouja največja promocija slovenske kulture doslej
Reanimacija Slovenije
Je strastnež, izjemen (so)govorec, njegov najboljši prijatelj v Ljubljani je bil pisatelj in športnik Marjan Rožanc. Blizu sta si bila, saj je bil Podrecca nogometaš, vratar Triestine, in so z ekipo na "Rožančevem" stadionu na Slovanu imeli priprave za italijansko prvenstvo. "Slovenijo smo si tedaj želeli reanimirati," pravi o tistih mladostnih časih. Današnji mladi arhitekti se po njegovem premalo družijo, danes prevladujejo samozagledanost, karierizem, sla po medijski izpostavljenosti. Danes arhitektura nima toliko globine kot včasih. Pomembno je zgolj ospredje, barvitost, je kritičen.
Arhitektura je zame inteligenten kompromis
Obiščite spletno stran brez oglasov.
