Urška Mlinarič
"Zdaj sem spet svoboden človek." Omenjeni stavek, ki ga je ob dokončanju muslimanskega kulturnega centra izrekel prvi mož Islamske skupnosti v Sloveniji, dr. Nedžad Grabus, najbolje povzame, koliko potrpežljivosti, vztrajnosti, diplomatskih spretnosti, truda, naporov in ne nazadnje odrekanj je bilo treba, da bodo prav danes muslimani v Sloveniji najpomembnejšo petkovo molitev prvič opravili v džamiji v Ljubljani. Edini džamiji v Sloveniji, saj je bila tista v Logu pod Mangartom, ki so jo zgradili Bošnjaki v avstro-ogrskih vrstah, porušena po prvi svetovni vojni.
Da bi dobili džamijo, so si muslimani, ki so na slovenskih tleh tudi v organizirani obliki prisotni že več kot sto let, prizadevali pol stoletja. Leta 1969 so podali prvo vlogo, s katero so izrazili namero po gradnji džamije. Vse to obdobje, v katerem se je zamenjalo kar šest potencialnih lokacij za džamijo, pa ni le pričevalec prizadevanj muslimanov, da dobijo dostojen verski objekt. Med drugim je tudi pričevalec slovenske nestrpnosti, islamofobije, diskriminacije, iracionalnih, ideološko vzpodbujenih argumentov in celo referendumskih poskusov, da bi eni od verskih manjšin preprečili uresničevanje ustavnih pravic. S tako situacijo se je poleti 2006, ko je pri 38 letih prevzel vodenje Islamske skupnosti, srečal tudi Grabus. Da se ni zavedal teže problema in generacijskega izziva, pred katerega je bil postavljen, ko je prišel iz Sarajeva, je priznal že večkrat. Do takrat se je kot magister teologije in filozofije, docent na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu, kjer je predaval akaid - islamsko dogmatiko, ukvarjal predvsem s kabinetnim islamom. A tistim, ki so ga poslali, je bilo jasno, iz kakšnega testa je. Inteligenten, razgledan, ambiciozen, vešč komunikacije v več jezikih - poleg bosanskega in slovenskega govori tekoče še angleško in arabsko - se je hitro učil odpirati prava vrata.
Pohodnik, kolesar, bralec
Mala Mojstrovka, Krn, Storžič je le nekaj gora, ki jih je mufti Nedžad Grabus osvojil med bivanjem v Sloveniji. Gore je vzljubil že v Bosni. Rojen v vasici v bližini Travnika je velikokrat odvandral na znano goro Vlašič, ki seže nekaj čez 1900 metrov. V lepote slovenskih gora ga je uvedel nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar, s katerim je osvojil tudi Malo Mojstrovko, ki je bila zanj poseben izziv. Čeprav ima malo prostega časa, Grabus rad tudi kolesari in smuča. "A mi letos še ni uspelo,"doda. Rad tudi bere. Poleg strokovne literature poezijo. Verzi Jalaluddina Rumija mu vedno znova sežejo do srca.
Dialog, sožitje, sodelovanje
Poleg vseh osebnostnih odlik in sposobnosti muftija, ki ima največ zaslug, da džamija stoji, pa so muslimani potrebovali tudi nekaj sreče. In ta se jim je nasmehnila še isto leto z zmago Zorana Jankovića na županskih volitvah. Ta je s prepričljivo večino v mestnem svetu zlahka sprejemal odločitve. In pritrditev prodaji zemljišča za džamijo je bila ena od njih, za kar mu bodo v Islamski skupnosti vselej hvaležni. Kljub temu pa ne bodo pozabili, da so mestu zelo drago plačali močno degradirano zemljišče. In da so bili v zaključni fazi prisiljeni v celoti urediti dovozno cesto do muslimanskega centra, ki je zdaj v upravljanju občine.
Grabus kot najvišji predstavnik Islamske skupnosti je bil vsa ta leta tarča verbalnih napadov dela politike in medijev; češ da bo v centru zaradi katarske donacije vladalo šeriatsko pravo in potekalo urjenje ekstremistov. Na vse očitke je odgovarjal strpno, njegove reakcije so bile umirjene, nikoli ni prilival olja na ogenj v že tako občutljivi situaciji, ko je bila, zaradi pogostih terorističnih napadov po Evropi, islamofobija v razmahu. Vsako priložnost javnega nastopa je izrabil, da je pozval k dialogu, sožitju, potrebi po sodelovanju različnih skupin in veroizpovedi. V imenu skupnosti je zavračal vsakršno vrsto ekstremizma in se zoperstavljal izenačevanju islama z nasiljem. Večkrat je ponovil, da je "nasilje v imenu vere nasilje nad vero samo". Tiste medije, ki so po njegovem razpihovali strah pred muslimani, pa opozoril, da se svoboda govora, ki jo v skupnosti podpirajo, konča tam, "kjer se začnejo sovražnost, dehumanizacija in kriminalizacija drugega človeka".
Z veliko potrpežljivosti, pragmatičnosti, diplomatskih spretnosti in iznajdljivosti je mufti Grabus uresničil projekt izgradnje džamije
Konsolidacija skupnosti
Ni dvoma, da so zaradi Grabusove drže in same narave tukajšnjih muslimanov - po nekaterih ocenah jih pri nas živi okoli 80.000 - vlada, Slovenska škofovska konferenca in številne druge nevladne organizacije leta 2016 obsodile skrunitev zemljišča za muslimanski center s svinjskimi glavami in svinjsko krvjo. Po prihodu v Slovenijo je Grabusu uspelo tudi konsolidirati skupnost, ki se je razklala ob vprašanju, ali naj se skupnost kadrovsko in finančno osamosvoji od Sarajeva, kar je zagovarjal njegov predhodnik Osman Đogić. Struktura in način delovanja skupnosti močno spominjata na delovanje Katoliške cerkve pri nas. Gre za konservativno, rigidno, hierarhično institucijo, v kateri kritični glasovi niso zaželeni. Grabus se je obkrožil z ljudmi, ki jim zaupa in ki brezpogojno izpolnjujejo njegova navodila. Njegov največji zaupnik in njegova desna roka je tajnik skupnosti Nevzet Porić, nad katerim mufti bdi, odkar ga je kot otroka spoznal na Jesenicah, kjer je Grabus v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja kratek čas služboval kot imam. In ki ga pripravlja za svojega naslednika na položaju muftija.
"Če bo takšna božja volja"
