Boris Jaušovec
Andrej Šter je izjemen na področju konzularnih odnosov. Skupaj z vsemi svojimi sodelavkami in sodelavci. In na koncu koncev nikoli ne izgubi tudi smisla za humor, če je potrebno. Skratka: izjemno delo. In na očeh javnosti samo v kriznih trenutkih, ko ga javnost želi." To je le eden od zapisov na twitterju o človeku, ki se je, za koga presenetljivo, ker to pač ni kakšen zdravnik, sploh pa ne z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, znašel te dni v središču slovenske koronakrize, in to v najbolj pozitivni luči. Evo, še drugi: "Andrej Šter, ki je bil nekoč profiliran politik Slovenskih krščanskih demokratov in notranji minister, je skozi leta postal podkovan in artikuliran državni uradnik, kakršnih nam manjka, čeprav so temelj državnega aparata. Zasluge gredo prvenstveno njemu." Posebna lepota teh zapisov v specifičnem slovenskem političnem prostoru morda je, da sta prišla od avtorjev z druge strani naše globoke ideološke ločnice.
Idioti na poti
Z njim smo govorili v četrtek dopoldne. Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve je govoril tako, kot zna, brez dlake na jeziku. "Odsvetujemo, zelo odsvetujemo, močno odsvetujemo, no, pa so ljudje še zmeraj rinili v tujino. Po večini so jih peljale kar turistične agencije, kar že meji na kriminalno dejanje. Saj veste, kakšne težave smo imeli z vrnitvijo 160 slovenskih turistov minuli konec tedna iz Carigrada oziroma iz Turčije. Tja jih je kljub vsem našim priporočilom in odsvetovanjem, ki jih sporočamo javnosti že od začetka marca, peljala neka mariborska turistična agencija. Kot da nimamo smrtonosnega koronavirusa. Za nameček so bili to vsi po vrsti starejši ljudje, med katerimi je smrtnost ob obolelosti s covidom-19 najvišja."
Ne na srečo, pač pa zavoljo nesebičnega in požrtvovalnega dela Štera in njegovega ožjega štaba 15 do 20 sodelavcev so se ti ljudje vrnili domov. Na žalost ne vsi, saj je enega na potovanju vzela srčna kap, kar tudi lahko ilustrira infarktno stanje, v katerem morajo delovati in biti iznajdljivi Šter ter njegovi sodelavci. Na srečo gre Šteru delo pod silnim pritiskom sijajno od rok. Njegovi sodelavci ga spoštujejo in občudujejo. Šter na pogled morda ni prav športni tip, toda pod njegovo komando v teh kriznih časih ni premora. Vedno znova zna najti prave in spodbudne besede, zna svetovati, koga po svetu je še treba poklicati, kam podrezati, da se problemi razrešijo. Koleričen, kot je, se zna tudi razburiti in izustiti kakšno sočno, toda vse v funkciji dodatne motivacije sebe in sodelavcev.
Andrej Šter je skozi leta postal podkovan in artikuliran državni uradnik, kakršnih nam manjka
Zgled za Evropo
Andrej Šter ima dolgoletne izkušnje z urejanjem vrnitve slovenskih državljanov s kriznih območij. Omenimo leto 2011, ko je v Egiptu izbruhnila arabska pomlad in je Slovenija kot ena redkih, če ne celo edina država EU po svoje državljane na letovanju ob Rdečem morju poslala letalo. Ali pa repatriacijo Venezuelcev slovenskega rodu v začetku tega leta, nekaj prej pa še reševanje slovenske družine iz sirske vojne. Toda Šter premore širokogrudnost, ki je v tem času virusa pri mnogih tujih uradnikih ne vidimo. Tako je skupaj z Jelkom Kacinom poskrbel za tuje tovornjakarje, ki so se nabirali v kolonah več dni, in jih uspel s konvoji spraviti od italijanske meje čez Slovenijo ter naprej. Ogromno delo, klicanje na veleposlaništva, na zunanja in notranja ministrstva tujih držav, na policije, prepričevanje, rotenje. Akcijo je ta teden pohvalila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in jo postavila za zgled drugim v EU.
Iz ure v uro drugačen položaj
Ob tem je treba povedati še nekaj. Slovenija ni policijska država in to Šter kot diplomirani pravnik z ljubljanske univerze dobro ve. Niti za zdaj v Sloveniji niso razglašene izredne razmere. Torej lahko pooblaščeni državni organi potovanja samo odsvetujejo, ne morejo jih pa kar prepovedovati. Moraš biti že velik ignorant, se pravi omejenec, če teh priporočil ne upoštevaš. Demokracija pač zahteva tudi nekaj lastne pameti in upoštevanje dobronamernih nasvetov. Sicer si je ne zaslužimo.
Slovenija (še) ni policijska država. Državni organi lahko potovanja odsvetujejo, ne morejo jih pa kar prepovedati
