Že vse od prevzema oblasti pred dobrimi tremi tedni, ko se je vlada Janeza Janše lotila nabave zaščitne opreme, se s težavami na področju, kjer v svetu sicer vlada vojna za opremo, med evropskimi državami pa celo plenjenje zanjo, spopadata minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in tudi obrambni minister Matej Tonin, oba podpredsednika vlade in predsednika koalicijskih strank SMC in Nove Slovenije. Zaščitne maske in ostala zaščitna oprema imajo danes status orožja v klasični vojni.
Da se bo vlada morala spopasti z zelo zahtevnimi razmerami na globalnem trgu, kajti v vrsti za predvsem kitajsko opremo stojijo velike države, ki imajo denarno in politično prednost pred Slovenijo, je pokazala afera z "izgubljenim tovornjakom". Takrat je prvič počilo med omenjenima ministroma, ki v zdaj nosita največjo odgovornost za nabavo zaščitnih mask. V aferi, v katero je bilo vpleteno podjetje Labena, ki naj bi Sloveniji dobavilo tri milijone mask, je Tonin zatrjeval, da je po njegovih informacijah Slovenija že plačala 10 milijonov mask, Počivalšek pa, da zavod za blagovne rezerve ni ničesar plačal vnaprej.
Kdo in kako izbira posle
Po tem fiasku je vlada ustanovila medresorsko skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme. Medresorsko delovno skupino vodi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin, tako kot Tonin član Nove Slovenije. Poleg predstavnikov uprave za zaščito in reševanje ter zavoda za blagovne rezerve so člani skupine še predstavniki ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo, zdravje, zunanje in notranje zadeve. Do sedaj je država prejela več kot 1000 ponudb in pobud za dobavo opreme.
Acron ne bo odstopil od pogodbe
Direktor Acrona Samo Lampret nam je včeraj pojasnil: "Držijo vaše navedbe, da je podjetje Acron zaradi neutemeljenih pritiskov razmišljalo o odstopu od pogodbe, a je po tehtnem premisleku sklenilo, da bo zaradi korektne pridobitve posla in zaradi tega, ker je izvedba posla v širšem družbenem interesu, z njim nadaljevalo." Pojasnil je, da posel dobave zaščitnih mask poteka nemoteno. "V tem trenutku v podjetju Acron ni delovno aktivna večina zaposlenih, ki svoje delo opravlja neposredno v stiku s kupci oziroma naročniki blaga," pa je Lampret odvrnil na vprašanje, kolikšen delež zaposlenih je ob sklepu posla zaradi kriznih razmer na čakanju. Lampret je odgovoril, da so količine in cene zaščitnih mask, ki jih bodo dobavili, "poslovna skrivnost".
So pa nekaj podatkov poslali z gospodarskega ministrstva. S podjetjem so podpisali tri pogodbe za dobavo zaščitnih mask tipa FF2. Prvo 27. marca v znesku 640.000,00 evrov. Drugo 29. marca v znesku 9,6 milijona evrov s sukcesivno dobavo po 200.000 kosov vsak petek od 17. aprila do 24. julija. Tretjo pa 31. marca v znesku 19,5 milijona evrov (vse brez DDV) s sukcesivnim dobavnim rokom po 200.000 kosov od 24. aprila.
Mikropodjetja v velikih državnih poslih
Ob najbolj izpostavljenem Acronu je treba izpostaviti še podjetja, ki so se v posel podala kljub relativno majhnim dohodkom. Eno od njih je celjsko podjetje Xan-max, ki se ukvarja s prodajo soka iz mangostina. V letu 2018 so zabeležili 89 tisoč evrov skupnih prihodkov, zaščitnih sredstev pa bodo nabavili za 9,8 milijona evrov. Želeli smo izvedeti podrobnosti, a od direktorja Mirana Blatnika celovitejših odgovorov zaradi zasedenosti včeraj nismo pridobili. Je pa Blatnik pojasnil, da "res trdo delamo in vlagamo maksimalne napore, da pripeljemo zaščitno opremo v Slovenijo".
KPK bedi nad kriznimi posli
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je napovedala, da bo v poslu države s podjetjem Acron uvedla postopek z namenom ugotovitve morebitnih sumov kršitev zakona o integriteti. Poleg tega pa je KPK na podlagi prijave vzela pod drobnogled posel države s podjetjem Labena, saj je zaznala določena korupcijska tveganja in ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji. KPK je zavodu za blagovne rezerve tudi naložila, da mora kljub izvedbi javnega naročila s postopkom pogajanj brez predhodne objave upoštevati temeljna načela novele zakona o javnem naročanju, zlasti načelo gospodarnosti in načelo transparentnosti. KPK je ob tem predlagal Računskemu sodišču RS, naj po zaključku izrednih razmer zaradi novega koronavirusa izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve.