Poslovilni 343-milijonski posel z nakupom oklepnikov Boxer še ni gotov

Poslavljajoča se vlada Janeza Janše bo še pred predajo oblasti izvedla nakup oklepnikov 8x8 Boxer, je sporočil obrambni minister Matej Tonin. Slovenija bo oklepnike kupila preko Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Z odločitvijo ustavnega sodišča, da sklep državnega zbora o prepovedi referenduma glede ratifikacije sporazuma z OCCAR, ki ga je zahtevala Levica, ni neustaven, je padla še zadnja ovira za nakup. Sporazum z OCCAR je že bil ratificiran v državnem zboru, z odločitvijo ustavnega sodišča in po objavi v uradnem listu pa bo postal tudi veljaven. Vozila Slovenska vojska potrebuje za vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine, ki bo predstavljala njeno osrednjo zmogljivost, za to pa se je tudi zavezala zvezi Nato.

Skupna vrednost posla, ki vključuje 45 vozil z nameščenimi oborožitvenimi postajami, znaša 343,4 milijona evrov. Poleg tega bo morala Slovenija še povrniti razvojne stroške državam, ki sodelujejo v programu Boxer: Nemčiji, Litvi, Veliki Britaniji in Nizozemski, in sicer 7,2 milijona evrov. Prav tako bo treba še tri milijone evrov odšteti za administrativne stroške. Prvo vozilo bo v Slovenijo prispelo prihodnje leto, vsa pa bodo dobavljena do konca leta 2026. V zvezi s poslom bo podpisanih več dokumentov z OCCAR in državami, sodelujočimi v programu Boxer. Poleg varnostnega sporazuma in programske odločitve bo podpisan še memorandum o soglasju, ki ga bo podpisal minister za obrambo. Prav tako bo sklenjena pogodba o nakupu vozil, ki bo podpisana med OCCAR in dobaviteljem -nemško korporacijo Artec.

Če bo imela Golobova vlada zadnjo besedo, odpor Levice

Po pozivu predsednika Gibanja Svoboda (GS) Roberta Goloba odhajajočemu ministru Toninu, naj se pred oblikovanjem nove vlade vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb za nakup orožja, v GS za zdaj podrobno ne pojasnjujejo, kakšno je sicer njihovo stališče glede nakupa oklepnikov. Za komentar smo zaprosili tudi Golobovega svetovalca za varnostna vprašanja Antona Grizolda, sicer obrambnega ministra v vladah Janeza Drnovška in Antona Ropa, a zadeve še ni želel komentirati.

Najbolj odločna in pravzaprav edina nasprotnica nakupa oklepnikov med parlamentarnimi strankami je Levica, ki je pred pragom vstopa v vlado. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je za Večer povedal, da v stranki vztrajajo, da do podpisa ne sme priti, a da bo verjetno odločitev o tem vendarle sprejela aktualna, torej Janševa vlada. V primeru, da bi podpis aktov, povezanih z nakupom, vseeno počakal naslednjo vlado, bi bil po Vatovčevih besedah vsekakor predmet koalicijskih pogajanj: "Mi vztrajamo, da se nakup ne izvede, saj je v tem trenutku nepotreben oziroma celo škodljiv, glede na to, kaj vse nas čaka v bližajoči se jeseni. Če bo pogodba že podpisana, bomo naredili vse, kar je možno, za revizijo teh postopkov, in jih tudi preklicali, če bo to možno glede na pogoje v pogodbi."

Slovenska vojska potrebuje oklepnike, a ne nujno boxerjev

"Minister očitno razume, da gre v tem primeru samo za izvajanje tistega, o čemer je bilo že odločeno, po drugi strani pa bi bilo mogoče smiselno s tem počakati na novo vlado," pravi profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede dr. Maja Garb in doda, da Slovenska vojska sicer potrebuje tovrstna vozila. "Gre bolj za vozila za prevoz pehote kot neki bojni sistem, nekaj takega potrebujemo. Drugo vprašanje pa je, če potrebujemo ravno boxerje in ali je bila to najboljša odločitev tako glede cene kot glede nalog, ki jih bodo lahko vozila opravljala na našem terenu. Hkrati pa ni nepomembno, da gre za evropsko vozilo, saj so bili običajno vedno pomisleki, če smo opremo kupili pri Američanih ali Izraelcih."

Na ministrstvu za obrambo zatrjujejo, da bodo oklepniki primerni za vse terene v Sloveniji razen za visokogorje, kjer bi bila potrebna gosenična vozila. Kot smo že poročali, je na ministrstvo za obrambo konec leta 2021 prispel tudi dopis evropske podružnice ameriškega koncerna General Dynamics, v katerem so ponujali oklepnike Piranha 5 po precej nižji izhodiščni ceni (220 milijonov evrov za 48 oklepnikov). Končna cena bi bila sicer višja, a po mnenju nekaterih poznavalcev še vedno nižja od cene boxerjev. A če bi zaključek postopka prepustili naslednji vladi in bi morebiti sledila kakršnakoli revizija, obstaja tudi možnost, da bi se precej zavlekel, s čimer bi se zamaknila tudi načrtovana modernizacija Slovenske vojske. "To je verjetno bojazen, ki ne obstaja samo med politiki, temveč tudi med ljudmi iz obrambnega sistema, a tudi ta nakup ni bil povsem soglasen. Tonin sicer lahko nakup izvede, je pa odvisno od vsebine pogodbe, ali bi lahko potem nova vlada dobavo oklepnikov prekinila," pravi Garbova.

Za obrambo še vedno premalo denarja

Slovenija doslej ni sledila zahtevi Nata, po kateri naj bi članice zavezništva za obrambo namenjale sredstva v višini dveh odstotkov BDP. Za obrambo je država v zadnjih desetih letih namenjala okoli odstotek BDP, leta 2015 je znesek obrambnih sredstev predstavljal celo manj od odstotka BDP. "Pri omenjenih dveh odstotkih BDP gre za priporočilo Nata, kateremu so se pred leti zavezale tudi članice Nata na enem od vrhov zavezništva. Vse druge članice Nata so po koncu globalne ekonomske krize v letih 2008 in 2009 hitreje nadomestile padec obrambnih proračunov kot Slovenija. Tudi mi ga zadnja leta povečujemo, to se je začelo že v prejšnji vladi, ki se je odločila, da bo postopoma dvigovala obrambni proračun. Tudi vojna v Ukrajini je javno mnenje obrnila v prid povečevanju obrambnih proračunov," pojasnjuje Garbova. Kot še pove, je najvišji obrambni proračun Slovenije pred vstopom v Nato leta 2004 znašal 1,67 odstotka BDP. "Ko pa smo cilj dosegli, smo takoj popustili."