Tina Recek
Vsako leto drugi torek v februarju v več kot 150 državah po svetu obeležujemo dan varne rabe interneta. Ob tej priložnosti stroka opozarja, da v Sloveniji nekateri malčki, stari komaj tri leta, v povprečju preživijo pred zasloni dve uri na dan, šolski otroci pa tudi do trikrat več. Posledice pretirane uporabe zaslonov so različne in so opazne tako na telesnem kot duševnem področju.
Pediatrinja in članica delovne skupine za obvladovanje časa pred zasloni za otroke in mladostnike pri Zdravniški zbornici Slovenije Anja Radšel pojasnjuje, da je pri majhnih otrocih dokazano, da pretirana uporaba zaslonov strukturno spreminja možgane, še posebej v delu, ki je odgovoren za govorni in jezikovni razvoj. Ti otroci dosegajo tudi slabše kognitivne dosežke ob vstopu v šolo.
Težke sanje in nočne more
Uporaba zaslonov v večernem času krajša in ruši vzorce zdravega spanja, zaradi česar imajo otroci več težkih sanj in nočnih mor, veliko se zbujajo, posledično so čez dan utrujeni, nenaspani, se težje zberejo. V predšolskem obdobju imajo otroci, ki veliko časa prebijejo za zasloni, zelo podobno vedenje, kot otroci z motnjami v pozornosti, koncentraciji in aktivnosti ali otroci v avtističnem spektru.
Pri šolskih otrocih pa se posledice pretirane uporabe zaslonov odražajo kot slabša zmožnost učenja, pomnenja, vzdrževanja pozornosti, upad pričakovanega uspeha in tudi kot upad motivacije za dejavnosti, ki so jih prej radi počeli. Poleg tega ždenje za zasloni kvarno vpliva na vidno ostrino. Prav tako se pojavljajo skeletne deformacije, kot so deformacije vratu zaradi stalnega pomikanja težišča glave naprej ob gledanju na pametni telefon, ter težave s prsti in zapestjem zaradi velike količine tipkanja in uporabe igralnih konzol.
Z notranjimi stiskami
Pediatrinja še opozori na slabšo telesno zmogljivost in gibalno spretnost. "Otrok, ki je gibalno slabo sposoben, ima tudi slab stik s svojim telesom in posledično slabo celostno zmogljivost in samopodobo. Velikokrat se pomanjkanju gibanja ob neustrezni prehrani pridruži debelost, ki je pri otrocih močan napovednik tveganja za srčno žilna obolenja v odrasli dobi, konkretno govorimo o npr. smrti zaradi srčnega zastoja pri štiridesetih letih starosti." Medtem ko na duševnem področju se otroci srečujejo z vse več notranjimi stiskami. Slednje lahko vodijo v resne motnje, kot so depresija, anksioznost, agresivno vedenje, neustrezna samopodoba, motnje hranjenja.
V zvezi z dojenčki in malčki Anja Radšel pravi, da se njihovi možgani ekspresno razvijajo in so izjemno dovzetni za vse dražljaje iz okolja. V tem obdobju se oblikuje velik del možganskega ustroja za celo življenje. "Dojenčki in malčki potrebujejo ob sebi prisotnost mirne in stabilne odrasle osebe, ki ima uvid v otrokovo doživljanje, znajo odgovoriti na njihove potrebe in z njimi ves čas vzpostavlja uglašen in uvideven stik. To predstavlja malčkom varno okolje, v katerem se lahko razvijajo, učijo in raziskujejo o svetu. Nikjer v tem odnosu ni prostora za zaslone."
"Vsi skupaj se držimo družinskega dogovora o uporabi zaslonov in si privoščimo veliko druženja in stika v živo."
Vsebine naj bodo skrbno izbrane
Po drugem letu, tako pediatrinja, lahko otroku postopno začnemo kazati koristi uporabe zaslonov. Vsebine, naj bodo skrbno izbrane, ogledamo si jih skupaj in se o njih tudi pogovarjamo. Povprečno na dan naj dvoletnik ne bi bil za zaslonom več kot 20 minut, triletnik ne več kot 30 minut, štiriletnik ne več kot 40 minut in petletnik ne več kot eno uro. V prvi triadi pa naj povprečna uporaba zaslonov v prostem času ne presega eno uro dnevno. V drugi triadi naj povprečna uporaba zaslonov v prostem času ne presega uro in pol dnevno, v tretji triadi pa ne več kot dve uri, kar velja tudi za odrasle. Vedno velja pravilo manj je bolje.
Pasivni opazovalci življenja
Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, izpostavi pomemben vidik prekomerne uporabe zaslonov. In sicer, otroci ne pridobivajo izkušenj, ki jih nujno potrebujejo za zdrav razvoj, kot so: vzpostavljanje in ohranjanje medosebnih odnosov, premagovanje stresnih situacij, toleranca na neugodje, razvijanje motoričnih spretnosti... In brez lastne neposredne izkušnje otroci teh veščin nikoli ne bodo mogli razviti. Posledično odraščajo zgolj v pasivne opazovalce življenja drugih preko zaslonov, kar pa jih naredi popolnoma neopremljene za samostojno in kakovostno življenje v odraslosti.
Načrt naj upošteva vsa družina
Ker se otroci učijo z opazovanjem, je pomembno, da smo odrasli vzgled pri uporabi zaslonov. Vse aplikacije, ki jih otrok uporablja, naj bodo po njenih besedah nameščene z vednostjo staršev. Slednji naj bodo seznanjeni z vsebino in tudi gesli, ki jih otrok uporablja. Otrok naj ne bo lastnik digitalne naprave. Pred prvo uporabo pa je ključna sestava družinskega načrta uporabe zaslonov.
Sogovornica postreže še z nekaterimi koristnimi nasveti. Zasloni naj bodo umaknjeni iz prostorov, kjer spimo. Dve uri pred spanjem, naj se vsi zasloni ugasnejo. V stanovanju naj se določi mesto, kamor vsi družinski člani odlagajo pametne telefone. Določi naj se dan v tednu brez zaslonov. In še nadaljuje: "V prvi vrsti poskrbimo za ustrezno lastno uporabo zaslonov, kar je gromozanski izziv. Vsi skupaj pa se držimo družinskega dogovora o uporabi zaslonov in si privoščimo veliko druženja in stika v živo."
Številniki znaki za alarm
Znaki prekomerne uporabe zaslonov, ki zahtevajo strokovno pomoč, so: sprememba spalnih navad, denimo otrok ne zaspi brez zaslona, se pogosto zbuja, sprememba prehranjevalnih navad, na primer prehranjevanje ob zaslonu, sprememba higienskih navad in manjša skrb zase, čustvena nihanja, čustvena reakcija, tudi agresivna, ob onemogočanju aktivnosti za zaslonom, izguba občutka za čas, stalno razmišljanje o aktivnostih na internetu, tudi ko počne kaj drugega, izguba zanimanja za druge aktivnosti, ki niso povezane z uporabo zaslona, upad pričakovanih dejavnosti (izostajanje od pouka, slabši šolski uspeh, manj pomoči doma itd.), če umaknemo en zaslon, začne uporabljati drugega, zapiranje vase, vse manj stika iz oči v oči, razdražljivost, težave v medosebnih odnosih, razpršena pozornost, zmanjšana koncentracija in zmožnost poglobljenega razmišljanja.
