Praznični nakupi: Mnogi trgovci že presegli predkoronsko prodajo

V prazničnem decembru trošimo več kot v preostalih mesecih leta. Tako je bilo tudi lani, v prvem koronskem letu, saj je bila decembra prodaja v trgovini na drobno za devet odstotkov višja kot v preostalih mesecih lanskega leta. Četudi primež epidemije ne popušča, lahko podobne trende pričakujemo tudi letos, sploh ker je ob upoštevanju pogoja PCT in ob drugih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa s (fizičnimi) poslovalnicami odprtih bistveno več trgovin, kakor jih je bilo decembra lani. Zaradi delnega zaprtja stacionarnih trgovin je bila lanskoletna decembrska prodaja v trgovini na drobno za 8,3 odstotka nižja od decembrske predlani, ko še ni bilo epidemije, in tovrstni padec je bil prvi po sedmih letih.

V Hervisu že presegli predkoronsko prodajo

Tem besedam pritrdi Simon Draganič iz podjetja Hervis: "Letošnjega novembra in decembra sploh ne moremo primerjati z istim obdobjem lani, ko so bile naše fizične trgovine, razen osebnega prevzema in spletne prodaje, zaprte. Spletna trgovina je lani presegla vse načrte in pričakovanja, a z njo nismo nadoknadili izpada, ki smo ga utrpeli zaradi zaprtja stacionarnih trgovin. Bolj realna je primerjava letošnjega novembra in decembra s predlanskim, ko je letošnje leto neprimerno boljše, tudi brez naših štirih novih trgovin bi bilo boljše, saj govorimo v odstotkih o dvomestni rasti, ki pa je predvsem zasluga zimskega področja - smučarske opreme in tekstila, zimske obutve in dodatkov. Letošnja zima nam je vremensko naklonjena. Razširili in nadgradili smo večino sortimentov, zlasti za turno smuko. Dobro rast beležimo pri opremi in tekstilu za fitnes ter športnih urah. Prenovili smo poslovalnico v mariborskem Europarku, ki tudi zato po povečanem obisku najbolj izstopa med našimi trgovinami. Spletna trgovina je ob lanskem črnem petku zmogla tudi desetkrat višjo prodajo od običajne."

Manj na udaru zaradi epidemije so bile živilske trgovine oziroma so po večini ob zaprtju drugih neživilskih trgovin promet že lani povečale. To velja tudi za Mercator, kjer povedo, da je njihova decembrska prodaja v povprečju višja za 20 do 30 odstotkov glede na preostale mesece, ko prodaja določenih blagovnih skupin (pršuti, sladki program, darilni program, igrače, okraski, penine ...) zraste tudi za 100 in več odstotkov. Obseg praznične prodaje pri Mercatorju je v zadnjih letih podoben, so pa zadnji dve leti epidemije opazili povečano spletno prodajo. So pa zaradi epidemioloških ukrepov utrpeli določene posledice v obliki skrajšanega obratovalnega časa in zakonskega zaprtja trgovin ob nedeljah, manj je njihova veleprodaja dobavljala hotelom, restavracijam in šolam, saj so bili precej časa zaprti, zaradi zaprtja je upadla prodaja njihove tehnične trgovine, višali so se stroški varnega nakupovanja. Vsemu navkljub je skupina lani prihodke povečala za en odstotek, v letošnjem tričetrtletju pa za skoraj tri odstotke glede na lansko tričetrtletje. Glede na tričetrtletje 2019 je bila rast v Sloveniji celo 4,8-odstotna.

V TZS predlagajo številne ukrepe za blaženje krize

Slovenska trgovina je zaradi omejevalnih epidemioloških ukrepov utrpela znaten upad prihodkov v primerjavi s trgovino na ravni EU. Po ugotovitvah SURS je bil prihodek v trgovini z izdelki za prostočasne dejavnosti ter v trgovini s tekstilom in obutvijo decembra lani najnižji decembrski prihodek v zadnjih desetih letih. Padec prihodkov v slovenski trgovini je bil lani glede na leto 2019 11,4-odstoten (na ravni EU le 3,8-odstoten). Pri tem je trgovina na drobno s tekstilom v Sloveniji beležila skoraj polovični upad prometa, z oblačili za 30 odstotkov, z obutvijo in usnjenimi izdelki za dobrih 32 odstotkov. V obdobju januar-avgust leta 2021 glede na enako obdobje predkoronskega leta 2019, so prihodki v trgovini v Sloveniji še vedno nižji za 0,6 odstotka (na ravni EU-27 so višji za 4,9 odstotka).

"Ker pa krizi s covidom-19 še ni videti konca, njen vpliv na gospodarstvo pa bo verjetno prisoten še nekaj časa po tem, ko se bo zdravstvena situacija umirila, smo pristojnim predlagali več ukrepov za blaženje posledic krize, kamor sodijo ponovna uvedba 'čakanja na delo', povrnitev stroškov obveznega samotestiranja, uvedba enkratnega dodatka za vse dejavnosti, ki so bile po odloku vlade deloma ali v celoti zaprte, subvencioniranje regresa s strani države za dejavnosti, ki so bile po vladnem odloku zaprte, povrnitev stroškov zaščitne opreme, dodatnega varovanja in sredstev za razkuževanje v dejavnostih, kjer se ta z odlokom vlade zahteva ali to izhaja iz priporočil NIJZ," pojasnjuje mag. Mariča Lah, predsednica TZS.