Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je enako kot leto prej. Nekaj več kot polovica odpadne hrane: 53 odstotkov ali dobrih 75.300 ton, je nastala v gospodinjstvih, je objavil statistični urad.
Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statističnega urada znižal za dve odstotni točki, s 40 na 38 odstotkov.
Skoraj 40.000 ton oziroma 28 odstotkov odpadne hrane je nastalo v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, denimo v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.
Desetina odpadne hrane (okoli 14.400 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina (okoli 13.500 ton) odpadne hrane pa je nastala pri proizvodnji hrane.
V trgovini z živili je bilo lani sicer za pet odstotkov manj odpadne hrane kot leto prej, v gostinstvu in strežbi hrane pa za šest odstotkov manj. Po drugi strani je bilo več odpadne hrane ustvarjene v proizvodnji hrane (za 24 odstotkov) ter v gospodinjstvih (za odstotek).
Največ odpadne hrane so predelali v bioplinarnah, in sicer 43 odstotkov. S 34 odstotki je sledila aerobna predelava v kompostarnah. Petino odpadne hrane se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, preostanek odpadne hrane pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave), ugotavljajo statistiki.
Količine kompostirane odpadne hrane je bilo za sedem odstotkov več kot leta 2020, medtem ko se je količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane zmanjšala za skoraj devet odstotkov zaradi določenih sanacij v bioplinarnah. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za nekaj manj kot odstotek.
