Pred referendumom: Bo voda ogrožana ali ne? Komu verjeti?

Zakaj referendum o zakonu vodah?

Državni zbor je na predlog ministrstva za okolje in prostor 30. marca letos sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G). S spremembami se niso strinjale številne nevladne organizacije in strokovnjaki s področja varovanja okolja. Za razpis referenduma je treba zbrati 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov, nasprotniki so jih zbrali 53.000. Zato je državni zbor na seji 25. maja 2021 sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma. Za datum referenduma so poslanci izbrali 11. julij.

Koliko glasov je potrebnih, da se na referendumu zakonske spremembe zavrnejo?

Proti zakonu mora biti večina glasov, hkrati pa bo moral biti izpolnjen kvorum najmanj petine vseh volivcev, kar pomeni, da bo moralo proti zakonu glasovati vsaj 340.007 volivcev.

O čem odločamo na referendumu?

Spremembe zakona o vodah spreminjajo 37. člen zakona (posegi na vodno in priobalno zemljišče), ki določa: »Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:« in našteva izjeme, ko pa so posegi dovoljeni. Novela zakona dodaja dve točki: gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

Novela zakona dodaja tudi naslednji odstavek: (2) Za posege iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda, če: ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda. Dodaja se tudi točka 3: Za posege iz prvega odstavka tega člena morajo biti v vodnem soglasju določeni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

Novela zakona tudi briše besedilo 14. člena zakona (priobalno zemljišče celinskih voda) v točki 6: Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če: gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda. Novela briše tudi točko 7: V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda.

Kakšni so argumenti ministrstva za okolje, ki je zakonske spremembe pripravilo?

Iz ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da novi zakon o vodah omogoča večjo poplavno varnost, saj prinaša dodatna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti velikemu številu državljank in državljanov. "Z novim zakonom o vodah je pitna voda še dodatno zaščitena, saj se zaostrujejo pogoji za gradnjo na priobalnih zemljiščih. Industrijskih objektov na tem območju ne bo več mogoče graditi, pa tudi vsi ostali posegi na priobalnem pasu bodo pod strožjim nadzorom. V primeru negativnih vplivov na vode in okolje omenjeni posegi ne bodo možni."

Kot pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, bo z novim zakonom onemogočena privatizacija vode. »Vodni viri bodo zaščiteni še bolj kot doslej. Novi zakon o vodah namreč prepoveduje gradnjo zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih. Slovenske reke, jezera in morje bodo z novim zakonom o vodah dodatno zaščiteni, občinam pa bo olajšan dostop za vzdrževanje in urejanje vodotokov oz. priobalnih zemljišč ter postavitev nujno potrebne javne infrastrukture.«

Kakšni so argumenti nasprotnikov sprememb zakona?

Nasprotniki sprememb so na spletni strani www.zapitnovodo.si zbrali glavne očitke: Po njihovem bi spremembe zakona z novimi gradnjami ogrozile površinske in podzemne vode "Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam jih odstranijo, se boste preprosto zastrupili,” navajajo profesorja dr. Mihaela J. Tomana.

Po njihovem bi zakon omogočil nove gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki vključujejo tudi izpuste odpadnih voda in/ali uporabo škodljivih in nevarnih snovi. Dovoljena bi bila namreč gradnja na primer hotelov, restavracij in gostiln, nakupovalnih in trgovskih središč, bencinskih servisov, parkirišč in javnih cest. Dovoljeni bi bili tudi drugi objekti, namenjeni uporabi večjega števila ljudi, kar že samo po sebi povečuje tveganje za onesnaženje okolja.

Zakon bi po mnenju nasprotnikov omogočil gradnjo objektov, ki niso v javno korist in niso javno dobro. "Objekti v javni rabi" je zavajajoč termin, saj so ti objekti lahko v zasebni lasti. Prav tako so sicer teoretično namenjeni vsem, a je za njihovo uporabo pogosto treba plačati." Zakon bi tudi povečal možnosti za privatizacijo dostopa do vode (ker luknje v zakonodaji to omogočajo). "Voda je naše javno dobro in mora biti dostopna vsem. Novi zakon pa bi dovolil več možnosti gradenj objektov v zasebni lasti na vodnih in priobalnih zemljiščih ter s tem ponudil tudi več možnosti za privatizacijo dostopa do vode."

Ob tem bi se poslabšala poplavna varnost. "Funkcija priobalnih območij je med drugim blaženje poplav. Na ta območja se namreč lahko razlijejo visoke vode in s tem jih imamo manj drugje, recimo v strnjenih naseljih (kjer poplav ne želimo). Če bi priobalna območja omejili z novimi gradnjami, bi si torej naredili medvedjo uslugo. Pozidana priobalna območja pa bodo tudi oteževala vzdrževanje vodotokov, kar bo dodatno povečalo poplavno nevarnost."