Trije poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS) so se podpisali pod predlog o dopolnitvi kazenskega zakonika, ki so ga vložili v državni zbor. Zmago Jelinčič Plemeniti, Dušan Šiško in Jani Ivanuša predlagajo skrajšanje trajanja predkazenskega postopka.
Poslanci bi tako dopolnili 90. člen kazenskega zakonika, ki govori o zastaranju kazenskega pregona. Določili bi, da kazenski pregon ni več dovoljen po preteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka, če državni tožilec v tem roku ne vloži zahteve za uvedbo preiskave ali ne vloži neposrednega obtožnega akta oziroma obtožnega predloga.
Zakon bi veljal tudi za nazaj
Kazenski pregon pa po mnenju poslancev SNS tudi ne bi bil več dovoljen, če je tožilec vložil zahtevo za preiskavo oziroma vložil obtožne akte, a je od prvega preiskovalnega dejanja policistov poteklo deset let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; sedem let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad deset let; pet let v primeru storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do vključno desetih let ali denarna kazen. Jelinčič in njegova kolega bi ta določila uporabili tudi za zastaranje kazenskega pregona, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo morebiti sprejetih sprememb in so policisti že opravili prvo preiskovalno dejanje. Torej naj bi po njihovem zakon veljal tudi za nazaj.
Tožilstvo: Oviran bi bil učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu
Poslanci SNS predlagajo, da je njihov predlog sprejet po skrajšanem postopku, saj da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. "Predlagana sprememba bi pripomogla k udejanjanju pravice do poštenega sojenja v razumnem roku, obenem pa bi pripomogla k večji mednarodni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," Jelinčič in njegova kolega utemeljujejo svoj predlog. "Kazenski postopki, ki bremenijo posameznike v zvezi z domnevnimi kršitvami pri opravljanju poslovodnih funkcij, bi se končali v čim krajšem času. To je ključno, če želimo zagotoviti kredibilnost slovenskega poslovodstva ter s tem povezano zaupanje in integriteto posameznikov v njem," nizajo poslanci SNS. Po njihovem mnenju slovenska pravna ureditev izstopa po tem, da so zastaralni roki daljši od primerjalnih pravnih ureditev EU.
Vlada: Predlogi k napačnemu zakonu
Na predlog sprememb se je odzvala tudi vlada. Opozarja, da predlagane dopolnitve niso vložene k pravemu zakonu. Kazenski zakonik namreč določa roke za zastaranje kazenskega pregona, ki so vezani na dan izvršitve kaznivega dejanja, predlog SNS pa opisuje roke, ki so po mnenju vlade postopkovni roki za različne faze postopka. Nekatere, večinoma instrukcijske roke za posamezne faze postopka pa že določa zakon o kazenskem postopku. "Rok za vložitev zahteve za preiskavo, neposrednega obtožnega akta ali obtožnega predloga, vezan na čas izvedbe prvega preiskovalnega dejanja policije, pa bi bil v praksi v prevelikem deležu zadev iz upravičenih razlogov neuresničljiv, tako zastavljena omejitev pa tudi ne bi bil usklajena s preostalimi roki, ki jih ZKP predvideva za druga dejanja v predkazenskem postopku. Takšna zakonska določba bi torej predvsem v težjih oziroma zapletenejših primerih kaznivih dejanj pomenila neke vrste amnestijo za njihove storilce," pojasnjuje vlada in predloga SNS tako ne podpira.
Nesprejemljivo za sodni in državnotožilski svet
Svoji mnenji sta na predlog poslancev SNS podala tudi državnotožilski in sodni svet. Predsednica državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič meni, da predlog ni sposoben strokovne presoje, in mu nasprotuje. Vladimir Horvat, predsednik sodnega sveta, pa pojasnjuje, da sprejemanje zakonodajnih rešitev na način, ki ne omogoča tehtne razprave in v katerem se ne ocenijo posledice za delovanje sodstva, z vidika zagotavljanja vladavine prava in demokratičnih standardov modernih držav ni sprejemljivo.
Tožilstvo pričakovano proti
Za komentar predloga smo povprašali tudi tožilski vrh. Odločno nasprotujejo predlogu, so povedali na vrhovnem državnem tožilstvu. "Pri predlagani dopolnitvi gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka (pred)kazenskega postopka, niti o številu 'nerazumno dolgih (pred)kazenskih postopkov', niti o okoliščinah, ki bi lahko bile razlog razlog za slednje. Predlagane dopolnitve so tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom ter povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku," pravijo na vrhovnem državnem tožilstvu. Dodajajo, da omejitev teka predkazenskega postopka na maksimalno dve leti po opravi prvega preiskovalnega dejanja policije namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov, še posebno ne kompleksnosti, obsežnosti in mednarodnega elementa v primerih gospodarske in korupcijske kriminalitete, organiziranega kriminala in terorizma.
"Zaradi neupoštevanja objektivnih okoliščin, ki vplivajo na tek predkazenskega postopka, bi bil s skrajšanjem zastaralnih rokov lahko nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu, posledično pa tudi onemogočeno varstvo pravic oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj. Ne nazadnje pa bi predlagana prehodna in končna določba, po kateri naj bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo predlaganih dopolnitev in pri katerih je policija že izvedla preiskovalno dejanje, dejansko pomenila abolicijo kazenskega pregona najzahtevnejših kaznivih dejanj," opozarjajo v vrhu tožilstva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
