Z zakonom bi za ponudnike blaga in storitev ob nekaterih izjemah določili obveznost, da na fizičnih prodajnih mestih in prek spleta potrošnikom omogočijo plačilo z vsaj enim elektronskim sredstvom, npr. s plačilno kartico.
Za elektronska plačilna sredstva se poleg vseh plačilnih kartic glede na osnutek zakonskega predloga, objavljenega na portalu e-demokracija, štejejo še kreditna plačila, takojšnja kreditna plačila, direktne obremenitve, elektronski denar in druga elektronska plačilna sredstva, ki jih zagotovi ponudnik plačilnih storitev ter omogočajo negotovinsko plačilo.
Ponudniki blaga in storitev, za katere bo obveznost veljala, bodo morali ob tem porabnike o možnosti plačila z elektronskim sredstvom jasno in nedvoumno informirati.
Kakšne bi bile izjeme?
Zakonski predlog bo glede na osnutek določil tudi izjeme od zagotavljanja obveznosti sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev, in sicer ponudniku ne bo treba zagotoviti plačila z elektronskim plačilnim sredstvom, če njegovi čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10.000 evrov.
Obveznost sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev ne bo veljala niti v primeru, ko ponudnik ponuja blago ali storitve na območju, kjer ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave ali je ta zaradi varnostnih in kibernetskih groženj onemogočena oziroma nedovoljena.
Za nadzor nad izvajanjem zakona in izrekanje sankcij bo pristojen tržni inšpektorat, ki že zdaj nadzira tudi pravilnost izvajanja zakona o uvedbi evra.
Strategija EU
Med podlagami za predlaganje takšne zakonske določbe so na ministrstvu poleg strategij EU za digitalne finance in mala plačila, študije Evropske centralne banke o novih digitalnih plačilnih metodah in analize trga plačil v Sloveniji navedli tudi strategijo razvoja trg plačil v Sloveniji za obdobje 2024-2028.
Cilji te strategije so ob ohranjanju dostopa do gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva med drugim še zagotovitev dobre uporabniške izkušnje na področju plačevanja različnim segmentom uporabnikov, zagotovitev izbire različnih načinov plačevanja na prodajnih mestih, povečanje zaupanja uporabnikov v varnost elektronskih načinov plačevanja in ozaveščenosti uporabnikov glede vsebin, povezanih s plačevanjem, ter spodbujanje uporabe elektronskih načinov plačevanja.
Ena od strateških iniciativ za razvoj trga plačil v Sloveniji je tudi zagotovitev sprejema elektronskega plačevanja na prodajnih mestih, ki je razdeljena na dve fazi. Prva je promocijska in izobraževalna, druga pa je obvezen sprejem elektronskih plačil na prodajnih mestih.
"S sprejetjem tega zakona bo omogočen hitrejši razvoj, inovacije in konkurenca na trgu plačilnih storitev v Sloveniji, kar bo pozitivno vplivalo tako na potrošnike kot ponudnike plačilnih storitev," so prepričani na ministrstvu za finance. Na komentarje bodo čakali do 6. decembra.
