Poslanska skupina Svoboda je v državni zbor vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačila obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. Svoboda predlaga obravnavo po rednem postopku.
Golob napovedal konec zasebnim dobičkom iz zdravstvenih zavarovanj
Zavezanci za plačilo tega prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačevali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov. Plačnik za zaposlene bi tako bili delodajalci, za upokojence pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne več tri zasebne zavarovalnice. Višina obveznega zdravstvenega prispevka bi bila enaka za vse zavarovance, znašala bi 35 evrov mesečno, z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer se upošteva rast povprečne bruto plače v Sloveniji.
Premier Robert Golob je poudaril, da želijo s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Koalicija in vlada sta pri tem enotni, je dodal predsednik vlade. Zakon je po oceni premierja in prvaka Gibanja Svoboda korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema. Z njim kažejo odločnost, da zaščitijo ljudi in da nameravajo krepiti javni zdravstveni sistem, je izpostavil Golob.
Spremembe, ki jih predlagajo v največji vladni stranki, podpirajo tudi v SD in Levice. Poslanka in podpredsednica SD Meira Hot je dejala, da smo bili priče zavržnemu dejanju zavarovalnice Generali, ki da se je čez noč odločila, da bo s prvim majem zvišala premijo za dopolnilno zavarovanje za 30 odstotkov oziroma dobrih deset evrov. Za podoben korak bi se po pričakovanjih lahko odločili tudi zavarovalnici Vzajemna in Triglav. "Tri koalicijske stranke stojimo za tem, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje v prvi fazi umaknemo iz rok zdravstvenih zavarovalnic," je dejal koordinator Levice Luka Mesec.
Golob je prav tako poudaril, da gre zgolj za prvi korak pri preoblikovanju financiranja zdravstvene blagajne, da bo ta bolj socialno pravična. Omenjeno financiranje nameravajo preoblikovati do konca leta 2024: "Do takrat pa bo financiranje ostalo enako kot danes, brez podražitev." Na ta način bodo po premierjevih besedah ljudem na letni ravni privarčevali najmanj 180 milijonov evrov. Do omenjenega zneska so prišli na podlagi izračuna, narejenega na podlagi napovedi podražitve ene od zavarovalnic, pri čemer premier verjame, da bi bil znesek dejansko še višji od 180 milijonov, saj bi ostali dve zavarovalnici zavarovanje verjetno podražili še bolj.
Inštitut 8. marec: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja mora biti pravična
V Inštitutu 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, so pozdravili napoved ukinitve dopolnilnega zdravstvena zavarovanja: "Korak je smiseln, ker preprečuje dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov. Korak je dober, ker odstrani 60 milijonov evrov kapitalskih interesov zavarovalnic. Korak je logičen, ker ni nobenega razloga, da bi do leta 2025, kot je bilo to v načrtih koalicije do danes, komercialnim zavarovalnicam pustili, da dvigujejo cene, kujejo dobičke in zapravlja milijone, zbrane z našimi položnicami, za lastne stroške."
Ob tem pa v inštitutu opozarjajo, da politika ne sme ostati zgolj pri prvem koraku in da mora biti ukinitev dopolnilnega zavarovanja pravična: "Torej ukinitev, po kateri ne bomo vsi – bogati, revni in tisti vmes – plačevali enakega zneska. Tega ta predlog ne zasleduje. Položnice, ki so nam vsak mesec vsem enako zniževale razpoložljiv dohodek, bo nadomestilo 35-evrsko znižanje neto plač delavcev (predvidevamo, da bo izjema minimalna neto plača). Vsi samozaposleni pa bodo plačevali za 35 evrov višje prispevke. Čeprav položnic ne bo več, temeljna nepravičnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še vedno ne bo ukinjena. Oblast obljublja, da bo to storila do konca leta 2024. Če ne bo, smo na potezi mi – da zakon pripravimo in zanj zberemo podpise. Še prej pa bo tu zakonodajni postopek, kjer je priložnost, da se predlog izboljša in seveda čim prej sprejme."
Vlada napoveduje zamrznitev cen premij dopolnilnega zavarovanja
Po besedah zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana gre za "prelomno točko reforme zdravstvenega sistema". Zatrdil je, da sta z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem usklajena in da se ni bati, da sredstev, ki bi jih zmanjkalo, ne bi našli v proračunu.
Boštjančič je dodal, da za ukrepom stoji celotna vlada in da z Bešičem Loredanom nimata različnih pogledov na novelo zakona. "Absolutno sva z ministrom za zdravje stoodstotno usklajena pri vrsti ukrepov, ki jih bomo sprejeli v okviru reformiranja zdravstva," je povedal Boštjančič in dodal, da bo pri tej reformi ključni del financiranje. Novela se bo po besedah poslanke Svobode Tamare Kozlovič pa bi se začela uporabljati s prvim septembrom 2023, do takrat pa želi vlada zamrzniti cene premije dopolnilnega zavarovanja. Po Golobovih besedah bo vlada v prihodnjih dneh to storila s sprejetjem uredbe o zamrznitvi cen.
Primanjkljaj bi začasno pokrili iz državnega proračuna
Rešitve iz predlagane novele bodo pomenile dodaten strošek za tiste, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja trenutno ne plačujejo. Teh naj bi bilo okoli pet odstotkov. "Pomembno se je zavedati, da je javni zdravstveni sistem treba ohranjati in krepiti. Ne glede na to, ali ga uporabljamo ali ne, ga imamo," je dejala Kozlovič. Golob je poudaril, da 95 odstotkov ljudi danes plačuje dopolnilno zavarovanje in da se za nikogar od njih ne bo spremenilo nič, razen da bodo na leto privarčevali 120 evrov. Toliko več bi zavarovanci namreč morali plačevati, če ne bi ukrepali in bi se podražitve premij uveljavile. "Ne bomo se ukvarjali s tistimi, ki so se zdaj iz različnih razlogov temu uspeli izogniti. Solidarna družba pomeni, da prispevamo vsi," je dejal Golob. Pri določitvi višine zdravstvenega prispevka so izhajali iz trenutne višine dopolnilnega zavarovanja. Zdravstvena reforma bo naslovila tudi druge ukrepe, s katerimi bodo privarčevali sredstva v zdravstvenem sistemu, kot je denimo absentizem, je še pojasnila Kozlovič.
Predlog novele zakona predvideva tudi zavarovanje finančnih tveganj, ki bi lahko nastala zaradi načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka. V državnem proračunu bi tako zagotovili sredstva za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki oziroma obveznostmi ZZZS. S predlaganimi spremembami bi odpravili bistven očitek trenutnega sistema dopolnilnega zavarovanja, to so stroški treh zavarovalnic, povezani z izvajanjem dopolnilnega zavarovanja v višini okoli 50 milijonov evrov, in bi ta sredstva lahko uporabili za plačilo zdravstvenih storitev. Predlog novele zasleduje cilj ohranitve (vsaj) obstoječega števila zavarovancev, ki bi lahko sicer, zaradi trenutno napovedanih podražitev, množično odpovedovali dopolnilna zavarovanja, s tem pa sebe in svoje bližnje spravili v zdravstveno ali socialno stisko.
Golob je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da jim bo prenos obveznega zdravstvenega zavarovanja uspel: "Ta vlada bo dosegla cilje, ki so v korist ljudi. Vse ostalo je iskanje razlogov, zakaj ne bi šli v to." Mesec je dejal, da so končno našli način, kako odpraviti nepravičen sistem dopolnilnega zavarovanja. Ukinitev slednjega je po njegovih besedah med prioritetami Levice, v času vlade Marjana Šarca pa so bili že zelo blizu ukinitvi. "Za razliko od takrat danes ne sedimo okrog mize vsak s svoje pozicije in napol skregani, danes stojimo skupaj," je poudaril Mesec in dodal, da se bodo do konca leta 2024 dogovorili, kako urediti socialno pravičnost tega prispevka. Spomnimo, da se je Šarčeva vlada v začetku leta 2020 zlomila ravno pri vprašanju ukinitve dopolnilnega zavarovanja.
Černač: Koalicija zganja ceneni piar
V opoziciji so do predlaganih sprememb kritični. Poslanec SDS Zvonko Černač je dejal, da je koalicija nedavno ugotavljala, da dopolnilno zavarovanje ni največji problem na področju zdravstva, ampak da je bistveno večji problem ZZZS. Vladna koalicija s predlogom ukinitve dopolnilnega zavarovanja po njegovih besedah "zganja ceneni piar". "Zmedeni ukrepi, nejasne prioritete in napovedi številnih reform, od katerih nobena ne gre v pravo smer," je dejal Černač. Od te piarovske poteze ljudje po njegovem prepričanju ne bodo imeli nobene koristi, vladajoči pa da so si hoteli kupiti mir na področju, kjer se je napovedovala podražitev.
Vložitev zakona, s katerim bi preprečili dvig premij za dopolnilno zavarovanje, so danes napovedovali v Inštitutu 1. oktober, ki ga vodi nekdanji poslanec SDS in bivši tržiški župan Pavel Rupar. Černač je izrazil prepričanje, da potezo Gibanja Svoboda lahko razumemo kot odziv na zakon, ki so ga pripravili v omenjenem društvu. Rupar je danes dejal, da je Svoboda s svojim predlogom prehitela Inštitut 1. oktober, ki je nameraval vložiti svoj zakonski predlog. Po njegovih besedah so v inštitutu tega veseli, saj da so koalicijo s svojimi aktivnostmi spodbudili k hitrejšemu reševanju te problematike.
Poslanka NSi Iva Dimic je predlog komentirala z besedami, da se dopolnilno zavarovanje prelaga iz levega v desni žep. "Prej smo to plačevali prek položnic, zdaj bodo to prenesli kot del, ki ga bodo avtomatsko odvedli od plače. Dvomim, da bo taka rešitev pripomogla k bolj dostopnemu javnemu zdravstvu." Vlada je po njenih besedah ugotovila, da ima ZZZS določene težave, napovedali so spremembe v upravljanju, po tem ko so ZZZS identificirali kot problem, pa vanj vlagajo dodaten denar: "Cilj NSi je dostopno zdravstvo, da pride človek do storitve takrat, ko jo potrebuje. Dvomim, da bo ta sprememba prinesla to."
