Preobremenjeni zdravniki: Kaj sledi, če se v epidemiji zgodi napaka

Vse medicinske sestre in zdravnike, celo tiste brez licence, se zadnje dni z različnih naslovov vabi, da se priključijo ekipam preobremenjenega zdravstvenega sistema. Že prej pa je Slovensko zdravniško društvo (SZD), ki ga vodi zdravnik prof. dr. Radko Komadina, pozvalo vlado, naj podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, "ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer zaradi epidemije covida-19". Še nikdar doživeti poziv je zdrsel mimo bolj, kot bi smel. Kaj je to, kar so predlagali v SZD-ju? Izvzetje iz pravnega reda? Klic v sili? Realna slika stanja, ko so v bolnišnicah na robu in čez? "Zdravniki se zavedamo svoje odgovornosti. Kljub temu pa moramo opozoriti, da bolezni še ne poznamo dovolj, učinkovitih zdravil in cepiv še nimamo, zdravstveni sistem je bil podhranjen že pred epidemijo, zato lahko v stiski reagiramo zmotno," so v pozivu vladi napisali v Slovenskem zdravniškem društvu.

Klic v stiski, toda ...

"Nekomu je prišlo na misel, da bi zahteval imuniteto za zdravniške napake, storjene nenamerno, v času epidemije. Je pa ta nekdo pozabil, da se je zdravniška etika rojevala, tudi v težkih porodnih mukah, prav v času največjih kriz. Poklicna etika zahteva, da bolniku pomagaš po načelih zdravniškega poklica tudi v najtežjih časih oziroma prav takrat še z več empatije in znanja," je standardno direkten prof. dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, zdravnik kirurg, ki o zdravstvenih zmotah in njihovi regulaciji ve toliko kot malokdo. Da je šlo za klic v stiski, za poziv Slovenskega zdravniškega društva dopušča Flis, tudi eden od motorjev vsakoletnega posveta medicincev in pravnikov Medicina in pravo v Mariboru, a takoj doda, da to zagotovo ni klic, ki bi hodil z roko v roki z dolgo tradicijo zdravniškega poklica in z njegovimi temeljnimi moralnimi načeli. "Nobenega zgleda iz tujine ni za imuniteto za kazenske in civilne tožbe za zdravnike za čas epidemije." To pa je Flisov odgovor na poziv Slovenskega zdravniškega društva, da naj se začasna imuniteta dodeli po zgledu iz tujine.

"Ni bolnik kriv, da ne more do zdravnika"

Kaj torej? "Vir težav je v tem, da se kriminalizirajo zdravstvene - ne samo zdravniške - napake," pravi dosedanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Zdenka Čebašek Travnik. Rešitev, razlaga, bi morala biti fundamentalna. "Ni posameznik kriv, da je dobil znake hude bolezni in da ne more do zdravnika, ki bi mu lahko pomagal. Škodo naj krije sklad, namenjen nekrivdnim odškodninam. Država je odgovorna za zdravje populacije, zato naj plača odškodnino, ko se ji zalomi." Zato je po njenem prav zdaj pravi čas, da se izpostavijo pomanjkljivosti veljavne ureditve. "Kot veste, je zdravnikov bilo že pred epidemijo premalo. Zdaj je tako, da zdravniki pomagajo tudi v primerih, ko niso usposobljeni za delo s covid-19 pacienti, saj so specialisti drugih strok ali pa so še v procesu usposabljanja. Zaradi velikega števila pacientov je težko izvajati tudi mentorstvo in svetovanje. Skratka, situacija ni primerljiva z razmerami pred epidemijo, ko je bilo jasno, kateri specialist lahko zdravi katero bolezen in je za to tudi polno odgovoren."

Zato, pravi Čebašek Travnikova, pred leti tudi ombudsmanka, bi bila dobrodošla rešitev tako za zdravstvene delavce kot za paciente, da bi država prevzela odgovornost za vso škodo, ki jo utrpijo pacienti v obdobju epidemije, razen če je bila povzročena naklepno. Prav da bi bilo, da država prevzame tudi odškodninsko odgovornost v razmerju do vseh zdravstvenih delavcev zaradi škode, povzročene z okužbo s covidom-19. "Bistvo je, da se pacientu, ki bi se mu zaradi zdravstvene napake poslabšalo zdravje, izplača ustrezna odškodnina brez dolgotrajnega ugotavljanja odgovornosti ali celo krivde."

Predlog zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti so že lani poslali ministrstvu za zdravje in ostali brez odziva, pravi predsednica Zdravniške zbornice. Če bi imeli to že vsaj v javni razpravi, bi bilo po njenem nadaljevanje lažje. Tujina ima to urejeno, pravi. Tudi dr. Vojko Flis razlaga, da se o nekrivdnem odškodninskem skladu (zavarovanju) že dolgo govori, misli pa, da epidemija ni dober čas za pogrevanje zamisli, ki da iz številnih razlogov ni bila široko sprejeta v osrednji Evropi. Še manj, pravi, pa je tovrstni sklad dober izgovor za slabo izjavo Slovenskega zdravniškega društva. Je pa tudi Flisov pogled, da odškodninski sistemi prinesejo zadoščenje bolnikom, ki jim redki in hudi zapleti pustijo težke okvare.

Suspenz odgovornosti? Seveda ne!

"Dejstvo je, da v trenutnih razmerah zdravniki ne morejo nuditi storitev na nivoju, kot se jih od njih pričakuje. Slabe razmere v zdravstvu (za kar je odgovorna država) pa se na koncu na sodišču rešijo na plečih zdravnikov," pa pravi strokovnjak za kazensko pravo dr. Miha Šepec s Pravne fakultete v Mariboru. Predstavlja si, da zdravnike skrbi, da bo na račun preobremenjenosti nivo zdravstvenih storitev nižji, ob tem pa se lahko zaradi neustreznega zdravljenja pojavijo tako odškodninske tožbe kot kazenske ovadbe. A pravnik Šepec opozori, da suspenz kazenske in odškodninske odgovornosti v zdravstvu nikakor ne more biti rešitev niti si tega v pravni državi ne predstavlja. Seveda pa bo, dodaja, kakršnokoli morebitno pravno zadevo, ki bi nastala v zdravstvu v teh časih, treba presojati z vidika trenutnih razmer, ko je v državi epidemija.

V to smer razmišlja tudi zdravnica in učiteljica bodočih zdravstvenih delavcev, ki ima za seboj desetletja bolnišničnega dela z infekcijami in najhujšimi vročinskimi stanji, ta čas pa člane svoje družine v zdravstvenem sistemu vsak dan na covid fronti in se zaradi njih, že tudi skrajno izčrpanih, ne želi izpostaviti. Poziv SZD-ja razume bolj kot psihično razbremenitev. Morda, razmišlja, "zdaj ni čas, da bi o tem razpravljali na negativen način, zdaj potrebujemo največ spravljivosti in pozitivnosti".

Nerazumljeni in izgoreli

"Mislim, da niso dovolj premislili, kako bo do zdravstva kritična slovenska družba v času zdravstvenih omejitev in vse daljših čakalnih dob takšen predlog sprejela. Odzivi niso bili prijazni in niso prispevali k usklajenosti zdravstva z družbo," pa pravi predsednik Komisije RS za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč v svojem imenu.

Komisija o tem ni razpravljala, a misli, da med člani v mnenjih ne bi bilo velikih razlik. V ozadju predloga pa je bilo po njegovem sporočilo, da v času epidemije preobremenjenost in izgorelost zdravnike izpostavljata večji verjetnosti strokovnih napak: "Če do njih pride in jim sledijo obtožbe in tožbe, preobremenjenost in izgorelost ne predstavljata olajševalnih okoliščin in ne opravičujeta zdravnikov, ki so se jim pripetile. Strah pred napakami in njihovimi posledicami, ki so jim v danih okoliščinah zdravniki še posebej izpostavljeni, pa omejuje potrebne storitve in vodi v defenzivno medicino." Pobudi zdravniškega društva da ne nazadnje botruje tudi pogosto omalovaževanje njihovega dela.