Andreja Kutin
Vlada je na torkovi dopisni seji sprejela predlog novele zakona o rudarstvu. Med rešitvami v zakonu je tudi "prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja", so po dopisni seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. A ne gre za prepoved tako imenovanega frackinga, torej pridobivanja plina iz kamninskih skladov, v celoti. Investitorji bi se lahko še vedno potegovali za rudarsko pravico za izkoriščanje s tehnologijo pod mejo obsežnega hidravličnega lomljenja, meja pa je postavljena pri 1000 kubičnih metrih vode na fazo lomljenja oziroma manj kot 10.000 kubičnih metrov vode v celotnem postopku. Znane in v Sloveniji dovoljene pa bi morale biti vse sestavine, ki se za namen lomljenja dodajajo vodi. Poenostavljeno - gre za postopek, kjer skozi vrtino v kamninske sklade pod visokim pritiskom vbrizgajo tekočino, kar nalomi kamnino, iz katere se nato loči plin. S tehnologijo imajo predvsem v ZDA slabe izkušnje zaradi obsežnih onesnaženj, ki jih je povzročila tekočina s kemikalijami.
Od tod tudi v slovenskem novem zakonu določilo, da mora biti "vrtina, preko katere bi se izvajalo lomljenje, locirana, konstruirana in testirana na tesnost tako, da ne bi moglo priti do iztekanja ogljikovodikov ali onesnaževal na površino in njihovega izliva v tla oziroma vode ali prehajanja v zrak."
10.000
kubičnih metrov vode s kemikalijami bi lahko vbrizgali v prekmurska tla
Da nevarnost onesnaženja še vedno obstaja, medtem opozarjajo v opoziciji. Člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo so tako danes obravnavali predlog novele zakona o rudarstvu, ki so jo vložile poslanske skupine Levica, LMŠ in SD, ki predlagajo, da bi v Sloveniji v celoti prepovedali pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga. Državni zbor je o predlogu z enako vsebino glasoval že štirikrat in vsakič odločil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, nato pa je predlog na seji novembra lani prestal prvo obravnavo. V opoziciji so prepričani, da to pomeni nadaljevanje operacij britanskega podjetja Ascent Resources, znanega po sumljivih stikih s predstavniki agencije za okolje in sporu z nekdanjim okoljskim ministrom Juretom Lebnom.
Tudi društvo Focus je ob sprejemu novele opozorilo, da ima hidravlično lomljenje potencialne negativne posledice na ljudi in okolje, zato samo prepoved obsežnega lomljenja ni dovolj, ampak je na mestu popolna prepoved te tehnologije pri nas.
