Primanjkljaj ostaja visok, opozarja fiskalni svet

S predlogom rebalansa za letošnje leto vlada predvideva visok primanjkljaj državnega proračuna, opozarja fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun. Izdatkov je predvidenih za 2,9 milijarde evrov več kot prihodkov. To pomeni, da bo primanjkljaj dosegel 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), dovoljena meja v skladu s kriteriji EU pa je 3 odstotke BDP. Fiskalni svet izpostavlja, da proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo. Kot primere navaja neustrezno uvrščanje ukrepov med interventne, nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov.

Investicijska poraba naj bi se po dveh letih visoke rasti letos povišala še za več kot polovico, kar je po oceni fiskalnega sveta glede na omejene absorpcijske sposobnosti administracije in gospodarstva nerealistično. Hitro povečevanje javnih investicij povečuje tveganje za njihovo neučinkovitost, v trenutnih makroekonomskih razmerah prispeva tudi k ohranjanju visoke inflacije ter nizkim multiplikativnim učinkom. Izboljšanje sistema načrtovanja investicij bi po oceni fiskalnega sveta pomembno prispevalo k povečanju transparentnosti in zanesljivosti proračunskih načrtov brez ogrožanja izvedbe investicijskih projektov.

Za četrtino več v sklada socialnega zavarovanja

Drugi ključni dejavnik predvidene rasti tekoče porabe so transferi v sklada socialnega zavarovanja. Ti naj bi se povečali za okoli četrtino zaradi občutnega povečanja transfera v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Brez upoštevanja protikoronskih ukrepov naj bi se to nakazilo letos v primerjavi z lani povečalo z okoli 100 milijonov evrov na prek 400 milijonov evrov. Del povečanja izhaja iz učinka zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, del je posledica kritja povečanih stroškov boleznin, pomemben del preostalega povečanja pa je po oceni fiskalnega sveta povezan z dvigom plač v določenih delih zdravstva, ki je bil lani financiran v okviru protikoronskih ukrepov.

Fiskalni svet ob tem spomni, da je na neustrezno klasificiranje teh odhodkov redno opozarjal, »saj gre za nazoren primer le navidezno interventnega ukrepa, ki pa je dejansko strukturne narave in bo bremenil javne finance tudi v prihodnje«.

Odhodki za blažitev posledic draginje naj bi se letos občutno povečali. Lani so znašali 253 milijonov evrov, v predlogu rebalansa so za letos predvideni v višini 887 milijonov evrov. Lani so bili odhodki v podobni meri namenjeni transferom najranljivejšim skupinam ter subvencijam gospodarstvu in kmetijstvu, letos pa bodo prevladujoče namenjeni subvencijam gospodarstvu, ugotavlja fiskalni svet. Izpostavlja tudi, da uvajanje novih z zakonodajo predpisanih in posledično strukturnih transferov iz državnega proračuna v druge blagajne vedno bolj omejuje manevrski prostor za izvajanje nalog centralne države.

Za polovico nižja rast prihodkov od DDV-ja

Glede prihodkov državnega proračuna, ki so predvideni v predlogu rebalansa, omenja, da naj bi bila rast prihodkov od DDV ob napovedani upočasnitvi rasti zasebne potrošnje za okoli polovico nižja kot lani, medtem ko naj bi se rast prihodkov od trošarin nekoliko okrepila. Prihodki od sredstev EU naj bi se letos povečali za več kot polovico in znašali 1,5 milijarde evrov, kar bi bilo za skoraj 500 milijonov evrov več od najvišjega zneska doslej leta 2014.

Državni proračun je imel v prvih štirih mesecih primanjkljaj v višini 93 milijonov evrov, brez upoštevanja odhodkov za blažitev epidemije in ukrepov za blažitev draginje pa presežek v višini 283 milijonov evrov. Skupni prihodki so bili v prvih štirih mesecih letos medletno višji za 1,1 odstotka, predvsem zaradi višjih prihodkov od DDV in trošarin. Rast prihodkov od DDV se je v zadnjih mesecih stabilizirala na nižji ravni kot v lanskem letu, medtem ko se rast prihodkov od trošarin krepi zaradi dviga trošarin na motorna goriva in tobačne izdelke. Prihodki od sredstev EU in nedavčni prihodki so tudi po štirih mesecih ostali medletno nižji.