Kot je pojasnila strokovna delavka z jeseniške ljudske univerze Polona Knific, program Socialna aktivacija izvajajo že od leta 2019. Vanj vključujejo ženske iz drugih kulturnih okolij, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje ali slovensko državljanstvo, vendar slabše znanje slovenskega jezika. Večinoma gre za ženske z območja nekdanje Jugoslavije, imeli pa so tudi že udeleženke iz Zimbabveja, Filipinov, Maroka in Dominikanske republike.
Glavni cilj programa je priseljenke opolnomočiti za trg dela, izboljšati njihovo znanje slovenščine in jim ponuditi priložnost, da se čim bolje vključijo v lokalno okolje. "Program ima dobre učinke, udeleženke pridobijo na samozavesti in veliko se jih zaposli ali pa se jih vključi v nadaljnja izobraževanja," je pojasnila Knifičeva.
"Ko prideš iz tujine, iz drugega okolja, potrebuješ podporo, da se lahko vključiš v družbo in naučiš stvari, ki jih v novi državi še ne poznaš. Ta program je super priložnost, da se naučimo jezika in dobimo različne informacije, ki jih potrebujemo," je svoj izkušnjo s programom opisala Valentina iz Bosne in Hercegovine.
Program poteka trikrat tedensko po štiri ure v dopoldanskem času, tako da lahko udeleženke pospremijo otroke v šolo, poleg tega imajo tudi dovolj časa za različna gospodinjska opravila. V okviru programa izvajajo tudi dvomesečni delovno-učni projekt, prek katerega udeleženke spoznajo delovni proces vse od ideje do izvedbe in promocije.
Dida namenjena učenju otrok
Program ima tudi okoljevarstveno noto, saj so si programske skupine zastavile okolju prijazne projekte. Tako je ena skupina iz odpadnega blaga zašila in razdelila več kot 200 vrečk za sadje in zelenjavo, druga skupina je poslikala spominske žalne kamne ter jih ob 1. novembru brezplačno delila za zmanjšanje uporabe plastičnih sveč. Tretja skupina je pripravila nasvete, kako predelati in ponovno uporabiti odpadke. Četrta skupina pa si je zamislila projekt Igrajmo se ekološko in iz materialov, ki bi jih sicer zavrgli, izdelala didaktično igračo.
Kot so pojasnile udeleženke omenjene skupine iz Severne Makedonije, Češke, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Kosova, so se za izdelavo igrače odločile, ker so vse mamice. Z didaktično igračo Dida pa spodbujajo logično mišljenje otrok, fino motoriko in koordinacijo. Igračo bodo uporabljali otroci v jeseniški bolnišnici, zdravstvenemu domu in centru za socialno delo.
Kot so izpostavili zaposleni na pediatričnem oddelku jeseniške bolnišnice, so takšne igrače zelo dobrodošle. To še zlasti velja v času, ko naj zaradi epidemioloških razmer otroci v bolnišnico ne bi nosili toliko svojih igrač. Poleg tega igrača Dida otroke že od malih nog seznanja tudi z možnostmi recikliranja in ponovne uporabe.
Arbnora, ki je v Slovenijo prišla iz Kosova, je pojasnila, da so za osnovo igrače vzele leseno tablo in jo oblekle v odpadno blago. Nanjo so pritrdile navoje z zamaški iz tetrapaki in jih pobarvale, tako da otroci lahko sestavljajo različne barvne kombinacije, in sicer po navodilih, ki so jih shranile v žepe kavbojk. Na hlačah se otroci učijo tudi zapenjanja gumbov, na copatkih pa zavezovanja vezalk. Na igrači sta tudi didaktična ura in lesene palčke, prek katerih otroci napenjajo elastike in sestavljajo različne oblike.
