Prvo leto covida-19 je življenjsko dobo Evropejcev skrajšalo. Slovencem za eno leto

STA, VČ
07.04.2021 15:26
Statistično največ so izgubili Španci, kažejo podatki Eurostata. Kaj minus pomeni v slovenskem primeru?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Eurostat skrajšanje pričakovane življenjske dobe pripisuje predvsem pandemiji covida-19.
Bobo

Pričakovana življenjska doba v Evropaki uniji se je lani, v prvem letu pandemije covida-19, v primerjavi z letom prej znižala, s tem pa se je prekinil dolgoletni trend podaljševanja pričakovane življenjske dobe, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Največji upad imajo v Španiji, in sicer za 1,6 leta. V Sloveniji se je pričakovana življenjska doba skrajšala za eno leto.

Španiji sledi Bolgarija, kjer se je pričakovana življenjska doba skrajšala za 1,5 leta - na 73,6 leta. Večje skrajšanje (1,4 leta) so zabeležili še v Litvi, Romuniji in na Poljskem.

V Sloveniji se je pričakovana življenjska doba skrajšala za leto dni: z 81,6 na 80,6 leta.

Med državami članicami EU se je podaljšala za 0,1 leta le na Danskem in Finskem, na Cipru in v Latviji pa ostaja enaka.

Eurostat skrajšanje pričakovane življenjske dobe pripisuje predvsem pandemiji covida-19, zaradi katere so v EU zabeležili porast števila mrtvih. Skupnega povprečja za vse države članice trenutno ni, saj Eurostat še čaka na podatke iz Irske.

Leta 2019 je bila pričakovana življenjska doba v EU 81,3 leta. V povprečju se je pričakovana življenjska doba v zadnjih 60 letih podaljšala za več kot dve leti. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta