Rast plač inflaciji sledi z zamikom

Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 3,7-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Januarja je letna inflacija dosegla 5,8 odstotka. To je 0,9 odstotne točke več kot decembra lani in največ po avgustu 2008. Ta inflacija je zmes več dejavnikov. Eden je gospodarska rast, ki jo poganja poraba dodatnih prihrankov, ki so si jih ljudje nabrali v času pandemije, glavno gonilo rasti cen pa so podražitve energentov. Dražijo se tudi neenergetski proizvodi, storitve in hrana. Nejasno je še, ali bodo začele rasti tudi plače in dodatno prispevale k rasti inflacije. V preteklosti so vedno začele rasti z zamikom.

ECB: Prilagoditve naše politike bodo postopne

Predsednica ECB Christine Lagarde je po poročanju Reutersa v ponedeljek dejala, da v evroobmočju ni potrebe po velikem zaostrovanju denarne politike. "Ni znakov, da bi bila inflacija v srednjeročnem obdobju vztrajno in znatno nad našim ciljem," je povedala v Evropskem parlamentu. Ker se gospodarstvo v območju z evrom ne pregreva, se povečuje verjetnost, da se bodo sedanji cenovni pritiski umirili, kar bo ECB omogočilo srednjeročno doseganje inflacijskega cilja pri dveh odstotkih. "Vse prilagoditve naše politike bodo postopne," pravi Lagardova.

Tveganja, da se bo v Sloveniji poslabšalo stanje javnih financ oziroma se bo slovenska država še bolj zadolževala, bi se po oceni fiskalnega sveta lahko povečala, če bi se ECB odločila za hitrejši umik ukrepov, ki še omogočajo izredno ugodne pogoje financiranja državnega dolga kljub precejšnjemu porastu zahtevanih donosnosti za državni dolg v zadnjih mesecih in zlasti v nekaj zadnjih dneh.

"Še bolj bi se težave zaostrile, če bi se na takšno spremembo naravnanosti denarne politike odzvale bonitetne agencije, ki predvsem zaradi ukrepov na ravni evrskega območja in zaradi novih instrumentov EU za zdaj ugodno ocenjujejo povečano raven državnega dolga oziroma njegovo vzdržnost," opozarja fiskalni svet, ki mu predseduje dr. Davorin Kračun. Ob tem poudarja, da se zaradi ugodne terminske strukture in instrumentov ščitenja pred dvigi zahtevanih donosnosti tudi v neugodnem scenariju skupni stroški javnega dolga ne bi spremenili zelo hitro.

Visoka konjunktura zakriva slabšanje položaja javnih financ

Fiskalni svet tudi opozarja, da trenutna visoka konjunktura zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ v Sloveniji. Ukrepi strukturne narave, ki jih je sprejela vlada in niso povezani z epidemijo, bodo po njegovi oceni v prihodnje stanje javnih financ slabšali za približno dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto, kar zgolj v letu 2022 pomeni okoli 1,2 milijarde evrov. Pri navedenih opozorilih še niso bili zajeti dodatno sprejeti izdatki na področju omejevanja posledic visokih cen energetike in digitalizacije (energetski in digitalni vavčerji), ki so sicer začasne narave. Ob tem se povečuje tveganje za dodatne dvige plač v javnem sektorju, tveganje pa predstavlja tudi morebitno sprejetje sprememb davčne zakonodaje brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov. Uresničitev omenjenih tveganj bi lahko omenjeni negativni strukturni učinek srednjeročno tudi več kot podvojila, opozarja fiskalni svet.