V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, sicer tudi organizatorju referendumske kampanje o rabi konoplje, opozarjajo, da rezultati referenduma politiki ne dajejo legitimnosti za poseganje v ureditev osebne rabe konoplje. Dodajajo, da je bil rezultat zelo izenačen kar kaže, da volivci niso jasno izrazili strinjanja.
V združenju zato vlado pozivajo, naj dobrega odstotka razlike na referendumu ne uporablja kot argumenta za uvajanje sprememb, so zapisali v sporočilu za javnost.
"Z le 51,55 odstotka volivcev, ki so na vprašanje o osebni rabi konoplje odgovorili z za, referendum jasno kaže na razdvojenost mnenja med državljani," so prepričani. Po njihovem mnenju sta k temu prispevala nejasnost in zavajajoča narava vprašanj, saj pobudniki niso podali podrobnosti o predlogu ureditve področja.
Zapisali so, da pri osebni rabi konoplje vprašanje ni le za ali proti, saj je načinov za ureditev tega področja mnogo. Nekateri od njih, kar jasno kažejo podatki iz tujine, po njihovih besedah lahko vodijo v močno škodljive posledice na ravni celotne družbe.
"V prvem koraku bi morala biti torej ključna priprava predloga strategije, na podlagi katere bi se lahko v naslednjem koraku stroka odločala o sprejemanju ali nesprejemanju določene zakonske ureditve s področja konoplje," svetujejo.
V okviru referendumske kampanje prišlo do mešanja treh področij
Po drugi strani pa so rezultati glede medicinske rabe konoplje pokazali precejšnjo podporo, kar nakazuje na jasnejšo podporo volivcev za to področje.
"Že več desetletij smo priča romantiziranju konoplje kot čudežne rastline. Medtem ko so lahko kontrolirani pripravki iz konoplje v nadzorovanem kliničnem okolju koristni za lajšanje določenih simptomov bolezni, je lahko sama rastlina, če se jo uporablja zunaj medicinskega in industrijskega konteksta, zdravju močno škodljiva," opozarjajo.
Menijo, da je v okviru referendumske kampanje prišlo do mešanja teh treh področij. Uporaba argumentov za medicinsko in industrijsko uporabo konoplje v razpravah o osebni rabi je prispevala k nepravilnemu razumevanju laikov, ki se s področjem medicine, industrijske rabe ali drog ne ukvarjajo. "Zato lahko trdimo, da so se volivci odločali na podlagi pomanjkljivih ali zavajajočih informacij, kar rezultatom referenduma ne daje kredibilnosti in legitimnosti," so zapisali.
Dodali so, da se kot združenje, ki deluje v javnem interesu in zagovarja strokovnost, zavzemamo za stališče, da je v razpravi o tako pomembnih družbenih vprašanjih ključna strokovna diskusija. Zdi se nam nesprejemljivo, da se tako pomembna vprašanja politizirajo, saj s političnimi nazori nimajo nobene zveze, so še zapisali.
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni sestavljajo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zavod Vozim, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter Inštitut za zdravje in okolje.
Večina volivcev se je na posvetovalnem referendumu v nedeljo strinjala, da se dopustita gojenje in predelava konoplje v medicinske namene. Za je glasovalo 66,65 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 33,35 odstotka. Manj prepričljivo so volivci podprli legalizacijo konoplje za osebno rabo, saj jih je za glasovalo 51,55, proti pa 48,45 odstotka, kažejo delni neuradni izidi.