Rusi uničili ukrajinske Sanje

Med ljubitelji letalstva je pred nekaj dnevi završalo, ko so v javnost prišle informacije o uničenju največjega tovornega letala na svetu. Enega in edinega Antonova AN-225 Mriya (v prevodu iz ukrajinščine to pomeni sanje ali upanje), orjaka med letali, velikega brata Antonova AN-124. Kot je po pisanju tujih medijev potrdil ukrajinski zunanji minister, so Rusi hangar, pod katerim je bilo parkirano letalo, uničili med napadom na letališče Hostomel v bližini Kijeva, poznano tudi kot Antonov International Airport (GML).

Zelo dolgo so po družbenih omrežjih krožile informacije, da letalo sploh ni uničeno, letalska družba Antonov Company pa je sprva na twitterju sporočila, da poškodb Mriye ne more potrditi, dokler si strokovnjaki ne bodo ogledali stanja na licu mesta. Kmalu za tem je po pisanju CNN iz ukrajinskega državnega podjetja Ukroboronprom prišla novica, da bodo letalo obnovili na stroške Rusije, zapisali pa so, da je škode za, preračunano, 2,75 milijarde evrov. In kot da poškodbe na edinem primerku tega letala še niso dovolj, naj bi popravilo zahtevalo kar pet let.

Prvi polet 21. decembra 1988

Zmedo je po pisanju tujih medijev povzročilo dejstvo, da je šlo za dva napada na letališče, ki sta se zgodila v razmaku nekaj dni. Ko so Rusi letališče Hostomel 24. februarja napadli prvič, naj bi bil Antonov še nepoškodovan, 27. februarja pa so po družbenih omrežjih zaokrožile fotografije gorečega hangarja. Izpostaviti gre, da v poplavi težko preverljivih informacij krožijo tudi takšne, po katerih naj bi celo Ukrajinci sami pomotoma zadeli svoje tovorno letalo. Edina stvar, o kateri v vseh poročilih najdemo enotne informacije je, da so lastniki odločeni edinstveno letalo popraviti oziroma obnoviti.

Od nosa letala naj bi ostalo bore malo, njegova velika krila so odlomljena, le repni predel je videti, kot da je še delno cel. Ikonično tovorno letalo je sicer veljalo za ukrajinski ponos. CNN povzema poročilo direktorja družbe Antonov Airlines, v katerem ta razkriva, da je bilo letalo v času napada na tleh zaradi rednega vzdrževanja, eden od motorjev pa je bil razstavljen, zaradi česar z jekleno ptico niso mogli pravočasno poleteti na varno. Dobili naj bi namreč ukaz, naj letalo umaknejo.

Satelitske fotografije območja omenjenega letališča kažejo precejšnje uničenje velikega hangarja, kjer stoji Mriya, izdelanega leta 1985. Tudi Nasa je objavila fotografije dima, ki se vije izpod hangarja. Prvič je AN-224 poletel 21. decembra 1988, da 84 metrov dolgo in 18,1 metra visoko letalo z razponom kril 88,4 metra dvignejo od tal, pa je potrebna šestčlanska posadka. Prazno je tovorno letalo težko 285 ton, njegova največja vzletna masa pa znaša 640 ton. V trupu je 1300 kubičnih metrov prostora za tovor najrazličnejših oblik in velikosti, vseeno pa je največja dolžina tovora omejena na 43,35 metra.

Med pandemijo prevoz medicinskih zalog

Ko je Mrya enkrat v zraku, jo šest reaktivnih motorjev Progress D-18T pospeši do najvišje hitrosti 850 km/h, dvigne pa se lahko kar 11.000 metrov visoko. Z največjo količino kerozina je doseg letala 15.400 kilometrov, če prevaža 200 ton tovora, pa se doseg zmanjša na 4000 kilometrov. Antonov AN-225 je letel več kot 30 let, velikokrat so ga na pomoč poklicale države za zračni prevoz različnega tovora v krizna območja. Po potresu v Haitiju leta 2010 so s pomočjo letala Dominikanski republiki dostavili pomoč, v prvih dneh pandemije novega koronavirusa pa so ga uporabili za prevoz medicinskih zalog na najbolj prizadeta območja.

Največje tovorno letalo je privabilo poglede, kjerkoli se je pojavilo. Sicer so pred desetletji pričeli izdelovati drugo letalo tega tipa, a je ostalo nedokončano. Množice so AN-225 rade opazovale med vzleti in pristanki, pa tudi med nastopi na izbranih letalskih mitingih. Prav zaradi njegove velike priljubljenosti so številni ljubitelji letalstva poškodovanje Mriye pospremili s številnimi objavami na družbenih omrežjih. AN-225 ostaja najtežje letalo, ki je bilo kadarkoli izdelano, njegova posebnost pa je tudi, da lahko 250 ton težek tovor prepelje na svojem hrbtu. Razvit je bil v prvi vrsti za transport ruskega vesoljskega plovila Buran.