Marjan Šarec je po dvostranskem pogovoru, ki je trajal približno uro in petnajst minut, povedal, da je bilo to le preliminarno srečanje, na katerem je predstavil slovenska stališča, in da se bo odločalo na vrhu EU.
"Povedali smo naše stališče, da se ne strinjamo s tolikšnim zmanjšanjem, kot je predvideno, da je za nas kohezija izjemnega pomena in da bomo tudi na Evropskem svetu, ko bodo pogajanja, vztrajali pri tem stališču," je poudaril premier.
Šarec je s pogovorom zadovoljen. Poudarja, da je predsednik Michel razumel položaj Slovenije - da torej zanjo finski predlog iz lanskega decembra ni dober. "V tem duhu je treba povedati, da je tudi razumel, da Slovenija tokrat na račun svojega izkupička ne more popuščati," je izpostavil.
O številkah ni želel govoriti, saj da s tem odkriva slovenska stališča, je pa večkrat izpostavil cilj, da Slovenija ne izgubi toliko, kot predvideva finski predlog. "To je naša osnovna naloga ta hip. To je Charles Michel zelo dobro razumel. Slovenija je bila vedno konstruktivna pri vseh vprašanjih in pričakujemo, da imamo kdaj tudi kaj od tega," je poudaril.
Michel, bivši belgijski premier, sicer prihaja iz evropske liberalne družine, kamor sodi tudi Šarčeva stranka.
Predlog finskega predsedstva je Šarec že decembra lani v Bruslju ocenil kot izjemno slabega za Slovenijo, saj da predvideva 28-odstoten upad kohezijskih sredstev glede na sedanje večletno finančno obdobje, s čimer je Slovenija med državami, ki bi največ izgubile.
Tepe nas nova statistika
Premier sicer vseskozi izpostavlja zavedanje, da bo Slovenija zaradi večje razvitosti tokrat dobila manj evropskih sredstev, vendar pa drastično zmanjšanje, predvideno v finskem predlogu, ni sprejemljivo. "Tepe nas tudi nova statistika, ker pogajanja niso bila končana pravočasno," je spomnil.
Namesto statističnih podatkov za obdobje 2014-2016, ki jih je pri pripravi predloga uporabila Evropska komisija, je namreč takratno finsko predsedstvo EU za izračun kohezijskih ovojnic uporabilo obdobje 2015-2017. Ker se je v tem času okrepila razvitost Slovenije, je po veljavnih merilih upravičena do znatno manj sredstev.
Razvitost je po Šarčevih besedah v primeru Zahodne Slovenije problem, ker je vanjo vključeno tudi glavno mesto, ki je razvitejše od drugih delov regije.
"Statistika je eno, dejansko stanje na terenu je pa nekaj drugega. Če se zanašamo samo na statistiko ... saj veste, kaj je statistika ... Statistika se lahko bere tako ali drugače, mi pa vemo, kakšno je stanje na terenu, zato se moramo boriti za to, da raven sredstev ne pade preveč," je pojasnil.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita, saj je unijo zapustila ena največjih neto plačnic.
Več ne gre z manj
Neto plačnice tokrat vztrajajo, naj proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar je tradicionalen obseg evropskega proračuna, medtem ko kohezijske države vztrajajo vsaj pri 1,11 odstotka BND, kar je maja 2018 predlagala Evropska komisija. Evropski parlament pa zahteva še znatno več - 1,3 odstotka BND.
Na vprašanje, kje je manevrski prostor za kompromis, Šarec odgovarja, da bo kompromis seveda treba najti, a da se tudi neto plačnice morajo zavedati, da zmanjšanje proračuna, ki ga predlagajo, ne more dobro vplivati na razvoj EU ob vseh zadanih nalogah. "Ne moreš narediti več z manj," opozarja Šarec.
V Michelovi tiskovni službi pogovora s Šarcem niso želeli komentirati, saj da ne komunicirajo po vsakem srečanju. Michel se je od ponedeljka sestal s kar šestnajstimi voditelji. Prihodnji teden naj bi predstavil nov kompromisni predlog. 17. februarja bo izredni sestanek ministrov, 20. februarja pa izredni vrh.
O tem, kolikšne so možnosti za dogovor na februarskem vrhu, je Šarec dejal: "Dela se na tem, da bi dogovor bil." V Bruslju sicer prevladuje prepričanje, da dogovora ta mesec še ne bo.
