Na podlagi omenjenega sporazuma je predvideno, da naj bi Slovenija kupila 45 oklepnikov boxer. Končna cena zanje še ni znana, ker Slovenija še ni prejela ponudbe, trenutna ocena pa je, da naj bi zanje odšteli 412 milijonov evrov.
Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je ob napovedi stranke o vložitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma dejal, da je stališče stranke, da bi morali o tovrstnem poslu v trenutku, ko se izteka mandat sedanjega sklica DZ in ko sedanja vlada po oceni stranke nima nobene legitimnosti, "svoje povedati ljudje", odločanje o ratifikaciji omenjenega sporazuma pa premakniti čim bolj v prihodnost.
Dejstvo je, da bi morali "o tako o pomembnih in velikih odločitvah, kot je skoraj pol milijarde evrov za nekaj oklepnikov, odločati ljudje na referendumu, predvsem pa na volitvah in izglasovati koalicijo, ki bo znala reči ne takšnim nesmotrnim nakupom orožja", je dejal vodja poslanske skupine Levica.
Stranka je zatem v parlamentarni postopek že vložila zahtevo za razpis referenduma, s čimer naj bi v DZ zablokirali tudi današnje odločanje o ratifikaciji sporazuma z organizacijo OCCAR. V Levici so tudi predlagali, da se referendum izvede skupaj z volitvami v DZ oziroma da naj o tem vprašanju odloči naslednja vlada.
Predlog referenduma brez širše podpore v državnem zboru
Da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije in s temeljnimi strateškimi dokumenti, pa so prepričani v vladi. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret, bi referendum korenito posegel v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva, referendumsko vprašanje pa je po njegovih besedah nejasno, zavajajoče in izrazito politično obarvano.
Takšnemu mnenju so sledili v koalicijskih poslanskih skupinah. Kot je poudaril Jožef Lenart iz SDS, je referendumsko vprašanje preobširno in nejasno, poleg tega pa želi resolucijo na zelo senzacionalističen način prikazati kot škodljivo. Levici je očital, da želi "zavajati in strašiti mladino, da bodo na osnovi resolucije sprejeti zakoni za ponovno vzpostavitev vojaške obveznosti", kar pa po poslančevih besedah ne drži.
Da v NSi ne bodo "pustili proste poti populizmu skrajne levice, ki želi ukiniti Slovensko vojsko", pa je dejal Andrej Černigoj, ki v predlogu za razpis referenduma vidi željo po razgradnji temeljnega člena suverenosti države. Poudaril je še, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Tudi v SMC ocenjujejo, da bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi, temeljno strateško usmeritvijo ter mednarodnimi obveznostmi naše države, je dejala Monika Gregorčič. Predlagateljem je očitala, da je njihov primarni interes politično-ideološki boj, ne pa želja izvedeti, kakšno je v resnici mnenje ljudi.
Do predloga za razpis referenduma so zadržani tudi v opoziciji. V LMŠ denimo ocenjujejo, da je aktivna vloga Slovenije v zvezi Nato ključna za zagotavljanje varnosti državljanov, zato se z referendumskim vprašanjem v določenem delu ne strinjajo, je pojasnil Nik Prebil. Ob tem so v LMŠ sicer kritični do resolucije, saj je po Prebilovih besedah nejasno, kako bi predvidene zaveze iz nje sploh lahko realizirali.
Podobnega mnenja so v SD, kjer so do razpisa referenduma prav tako zadržani, čeprav so bili naklonjeni referendumu o zakonu o investicijah v SV. Pred sprejemom resolucije pa bi morali po besedah Gregorja Židana opraviti širšo razpravo. Poslanec tudi ocenjuje, da se s sprejemom po nepotrebnem hiti, saj trenutno veljavna resolucija odgovarja smernicam razvoja SV.
Da predloga za razpis referenduma ne bodo podprli, je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) napovedal tudi Jurij Lep. Nepovezani poslanci se tudi načelno strinjajo s predlagano resolucijo, daj je učinkovita in posodobljena Slovenska vojska eden o osrednjih stebrov državnosti in jamstvo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države.
Da je vojska hrbtenica sistema vsake države, je ocenil tudi poslanec SNS Jani Ivanuša. Opozoril je tudi, da v predlogu za razpis posvetovalnega referenduma referendumsko vprašanje ni jasno zapisano. "Ljudje bi bili zmedeni in ne bi vedeli, o čem odločajo," je dodal.
V nadaljevanju razprave je v DZ prišlo do proceduralnih zapletov in besednih spopadov, predsedujoči seji Jože Tanko (SDS) pa je odvzel besedo predlagatelju, poslancu Levice Mihi Kordišu. Zaradi tega so v Levici zahtevali prekinitev seje in sklic kolegija predsednika DZ. Kako se bo seja odvila, bo znano po 16. uri, ko je predvideno njeno nadaljevanje.
