"Delavke in delavci so ogorčeni, razočarani in na robu moči. Nedopustno je, da se od njih pričakuje, da delajo vse, kar je v njihovi moči in še čez, da se zameji epidemija koronavirusa, na njihove pravice pa nato pozabi," je dejala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Na republiškem odboru so sprejeli sklep, ki zahteva, da delodajalci v javnem sektorju zdravstva in socialnega varstva nemudoma izplačajo dodatke, do katerih so po kolektivni pogodbi za javni sektor upravičeni delavci in delavke zaradi dela v rizičnih razmerah zaradi epidemije koronavirusa. Gre za 65-odstotni dodatek, ki je v kolektivni pogodbi določen za vse. "Kolektivna pogodba ne predvideva posebnih pogojev, kateri delavci so do dodatka upravičeni, in poskusi omejevanja kroga upravičenih delavk in delavcev so nesprejemljivi." Sindikalistka je pojasnila, da gre za ureditev, ki velja od leta 2008, zato pravna podlaga ne more biti vprašljiva. Drugi dodatek, ki prav tako še ni izplačan, pa je v višini 35 odstotkov in ga predvideva interventni zakon. A tudi ta je stopil v veljavo pretekli konec tedna. "Predsednik vlade Janez Janša nam je obljubil, da bo prišlo do izplačil takoj po uveljavitvi zakona, a vidimo, da prihaja do različnih 'tehničnih težav'," je dejala Irena Ilešič Čujovič.
Podpredsednica sindikata Darja Ogrič je posebej opozorila na pomembno preventivno delo, ki ga opravljajo delavke in delavci tudi v okoljih in domovih za starejše občane, kjer okužb še ni. "Naša opozorila, ki jih ponavljamo že leta, da so kadrovske norme neustrezne, so zdaj potrjena. Vidimo izjemno požrtvovalnost in etičnost delavk in delavcev, a podobno etičnega odnosa s strani vlade kot ustanoviteljice javnih zavodov in delodajalcev ni. Dodatnih, rezervnih ekip, četudi so predvidene, na terenu ni, ker za to ni dovolj ljudi," je opisala resnično pomanjkanje kadra znotraj javnega sektorja.
V sindikatu pravijo, da podatke še zbirajo, a da se žal trenutno zdi, da je le za prste obeh rok zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov, ki so se odločili najti način za izplačilo dodatkov. "Zagotovo je pomembno tudi, kaj sporočajo vladni predstavniki," je Irena Ilešič Čujovič spomnila na dvoumna navodila članov kriznega štaba, za kaj naj se porabi denar in ali morajo javni zavodi izplačati delavkam in delavcem dodatke.
V sindikatu tudi ne vedo, ali so se uresničile obljube Avto-moto zveze Slovenije, da bodo nudili prevoze na delo delavkam in delavcem, ki so bili odvisni od javnega prevoza, ki ga je vlada ukinila, ne da bi ponudila nadomestne rešitve. "Vemo le, da nekateri javni zavodi sodelujejo s prostovoljci, Slovensko filantropijo, nekateri se poslužujejo tudi taksi storitev," je pojasnila predsednica sindikata. A nekateri delavci in delavke so zaradi nižjega povračila potnih stroškov, ki jim ga je obračunal delodajalec, ki ni upošteval cene javnega prevoza, ki ga ni, ampak najnižjo kilometrino, prejeli za mesec marec nižjo plačo kot za februar.
"Nekateri pridejo na delovno mesto s pomočjo družinskih članov in dejansko doplačujejo za gorivo, da si privoščijo pot na delo," je opisal podpredsednik Matej Velenšek, kako se na terenu vidi "hvaležnost" oblasti delavkam in delavcem v zdravstvu in socialnem skrbstvu. "Kot si delavci in delavke ne morejo jemati pravice, da bi odločali, ali bodo pomagali ali ne, si tudi delodajalci ne bi smeli jemati te možnosti odločanja, ali bodo delavkam in delavcem izplačali plačo v višini, ki jim pripada, ali ne," opozarjajo v sindikatu. "Vsekakor upam, da bo še ta mesec jasno, da se v Sloveniji ceni požrtvovalnost ljudi," je dejala Irena Ilešič Čujovič. "In nikakor si ne želim, da bi to bila napoved, na koga bo oblast želela preložiti breme in stroške ukrepov za zajezitev epidemije. Delodajalci morajo delovati v soglasju s sindikati. Le tako bodo ohranili socialni mir."
