Sestava svetov zavodov vrtcev in šol, ki odločajo tudi o imenovanju ravnateljev, spremenjena. Zaposlenim odvzeli glasove

Koaliciji je ob pomoči Desusa, SNS in obeh manjšinskih poslancev uspelo spremeniti sestavo svetov zavodov vrtcev in šol, na način, da so odvzeli dva glasova zaposlenim, tako da so ti zdaj po številu izenačeni s predstavniki ustanovitelja in staršev, ki imajo po tri glasove. Ne gre sicer za tako radikalno spremembo, kot so jo poslanci koalicije načrtovali ob vložitvi predloga novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ko so odvzeta dva glasova zaposlenih želeli podeliti ustanoviteljem, kljub temu pa v opoziciji menijo, da gre za poskus podrejanja šolstva politiki, na način, kot so se ga vladajoči lotili že v policiji.

Podpisi članov Sviza niso pomagali

"Predlog je v posmeh in sramoto celotnemu šolskemu sistemu. Poleg policije si ta vladna koalicija želi v celoti podrediti tudi šolstvo oziroma izvesti udar na neodvisni slovenski šolski sistem, na našo prihodnost, na naše otroke," je ocenil Marko Koprivc (SD) in ob tem spomnil, da tovrstnemu spreminjanju razmerij v svetih zavodov nasprotuje celotna pedagoška stroka. Proti spremembam so se s 24.224 podpisi, ki jih je zbiral Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), izrekli tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. A so v koaliciji, še posebno pa v SDS, vztrajali, da je ustanovitelju - v primeru osnovnih šol in vrtcev je to občina - treba dati večjo veljavo, saj je ne nazadnje on tisti, ki investira in je tudi kot ustanovitelj odgovoren za vse, kar se dogaja v šolah. Ali kot je pojasnil Tomaž Lisec (SDS): "To, da ima premočen vpliv politično zelo iznakaženi Sviz, ni prava smer. Niti to, da imajo učitelji premočan vpliv, ni prava smer razvoja slovenskega šolstva. Tukaj imamo učitelje, ki naj v prvi vrsti učijo, imamo starše, ki naj v prvi vrsti sodelujejo, predvsem pa imamo občine, ki ustanavljajo in investirajo." Razmerje 3:3:3 je po besedah Mojce Škrinjar (SDS) kompromis, ki ga je vpeljala že prva Janševa vlada leta 2006, a je bilo po volitvah spremenjeno. "In tako bo tudi tokrat. Po volitvah bomo stvari spremenili nazaj, tako kot predlaga stroka," je bila jasna Alenka Bratušek (SAB), ki je tako kot drugi opozicijski poslanci spomnila, da je koalicija v času obravnave predloga zakona na matičnem odboru kršila parlamentarna pravila in ni dopustila, da bi o predlogih potekala javna razprava.

Dodatne ure pouka o slovenski kulturi

V opoziciji so tudi neuspešno nasprotovali predlogu, da se kot nov cilj v vzgoji in izobraževanju uvede dodatno poučevanje o slovenski kulturi in evropskih vrednotah, češ da je to že del kurikuluma, a je Škrinjarjeva ocenila, da je to nujno, če želimo še naprej ohranjati slovensko kulturo, rekoč, da "tako kot si ob obisku Japonske ne želim slišati Avsenikov, tako želim, da bi tisti, ki bi prišli k nam, užili slovensko kulturo". V imenu vlade je predlog zakona podprl državni sekretar Damir Orehovec, opozoril pa je, da bi predlog po uvedbi nazivov za pomočnice vzgojiteljic vpeljal nove plačne anomalije in tudi dodatne stroške tako za starše kot za občine. Parcialnemu urejanju plač so se, sledeč opozorilom iz vrtcev, uprli tudi v opoziciji, a na koncu so bile vse predlagane koalicijske rešitve, vključno z novelo, potrjene s 46 glasovi za in 44 proti. Zato je Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza in državni svetnik, napovedal, da bo skupaj z drugimi predstavniki sindikatov v državnem svetu poskušal vložiti zahtevo za glasovanje o vetu na zakon.