Sindikati so med epidemijo morali prilagoditi svoje delovanje: komunikacija je namesto v živo potekala po telefonu in spletu, zaradi prepovedi zbiranja pa so se morali odpovedati protestom, v zdravstvu so prepovedane tudi stavke, za kar so sindikati sicer že vložili presojo na ustavno sodišče. "V tej situaciji bi pri nekaterih vprašanjih zagotovo prišle v poštev stavke ali protesti, pa jih ni mogoče na tak način izvajati," komentira glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj in še doda, da jim preselitev komunikacije v spletno okolje ni povzročala večji težav, so pa zaradi čakanja na delo njihovih članov, ki prejemajo minimalno plačo, morali povečati sredstva za solidarnostno pomoč. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladi Rožič je dejal, da je zaradi dela na daljavo težje organizirati sindikate v podjetjih. "Epidemija je cokla sindikalnega razvoja, vendar pa kljub temu pridobivamo članstvo. Ljudje potrebujejo informacije in vidijo, da smo aktivni," pove Rožič. "Zaradi dela na daljavo ostane kar nekaj težav skritih, delodajalci pa se dobro zavedajo naše nemobilnosti in to izkoriščajo," pojasni. Mariborska sindikalistka Helena Fluher iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi (SDZN) pojasni, da so razlike predvsem v težavah, ki so drugačne kot pred epidemijo.
Kljub čustveno nabitim razpravam ni bilo izstopov
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pove, da je članov kljub epidemiji še vedno prek 130 tisoč. V začetku leta 2020 je zveza beležila dvoodstotno rast, vendar se je ta zdaj ustavila, poleg tega je nekaj članov izgubilo zaposlitev. Sindikat poštnih delavcev (SPD) po besedah predsednika Saše Gržiniča beleži povečanje števila članov, prav tako precejšnje povečanje opažajo v SDTS. V Svizu še vedno dosegajo 70-odstotno sindikaliziranost, kar pomeni več kot 38 tisoč članov, večjih sprememb glede števila niso zaznali kljub grožnjam z izstopi v zadnjih tednih. "Prišlo je do čustveno nabitih razprav, ki so se med seboj izključevale. Od zahteve po obveznem testiranju, ki ščiti vse nas in smo ga dolžni opraviti, do izključujočega stališča proti vsakemu testiranju, tudi prostovoljnemu," razlaga Štrukelj in še pove, da se grožnje navsezadnje niso uresničile.
"Zaradi dela na daljavo ostane kar nekaj težav skritih, delodajalci pa se dobro zavedajo naše nemobilnosti in to izkoriščajo"
Akcijska moč sindikatov je še vedno velika, če gre za temeljne pravice, meni Jerkičeva. "V okviru zveze smo glede zakona o minimalni plači soglasno sprejeli sklep o stavki, pri čemer naj spomnim, da pomeni stavka ustavitev dela v podjetju, kar ni skregano s covid ukrepi, ker ljudje zgolj prekinejo delo. O organizaciji protestov pa se zaenkrat nismo pogovarjali, ker ne želimo ljudi spravljati v nevarnost. Ampak korona ne bo trajala večno," pripomni Jerkičeva. Štrukelj je prepričan, da je mobilizacijska moč takšna kot pred epidemijo. "Pred kratkim smo našim sindikalnim zaupnikom, ki jih je več kot 800, zastavili vprašanje, ali bi se udeležili stavke v primeru, da zaposleni na šolah zdaj, ko smo nazaj na delovnem mestu, ne bi prejeli dodatka za delo v rizičnih razmerah. Skoraj 80 odstotkov članstva je odgovorilo, da bi se udeležili stavke na naš poziv," pove in doda, da jih to navdaja z zadovoljstvom. Rožič pa je prepričan, da je prav zdaj, ko so ljudje razjarjeni zaradi razmer, idealen čas za stavke in proteste.
Med epidemijo zaprli trgovine ob nedeljah
Center za družbeno raziskovanje (Cedra) kot ključni dosežek sindikatov v preteklem letu izpostavi zaprtje trgovin ob nedeljah. Več mesecev trajajoča kampanja je namreč angažirala številne delavke in delavce. "Politično udejstvovanje trgovk in trgovcev je pomemben moment organiziranja delavstva, ki nas edini lahko pripelje do vzpostavite močnih, delavsko usmerjenih sindikatov," so ob tem zapisali in opozorili, da je solidarnost treba ohranjati in jo krepiti za bodoče boje. Sindikat delavcev v zdravstveni negi se je med tem veliko ukvarjal s pravičnim razdeljevanjem covid dodatkov in delom v rizičnih razmerah, Sindikat poštnih delavcev pa je dosegel, da so zaradi povečanega obsega dela na pošti delavci novembra prejeli izplačilo nagrade. Visokošolski sindikat Slovenije (VIS) je po besedah predsednika Marka Marinčiča ponosen na to, da so kot glavni pobudniki peticije za potrditev razpisa na fakultetah zbrali več kot 14 tisoč podpisov in dosegli, da je bil razpis navsezadnje potrjen.
"Ko si partner v socialnem dialogu, ki je sam sebi namen, si stalno povožen"
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivalšek pojasni, da so v koronaletu predvsem sodelovali pri pripravi interventnih ukrepov. Jerkičeva pa izpostavi, da je zveza lansirala nekaj pomembnih rešitev v protikoronskih paketih: "Podprli smo čakanje na delo, ukrepe, ki so preprečevali odpuščanja, pozorni smo bili tudi na ukrepe, povezane z varovanjem zdravja zaposlenih." Predsednica zveze je zadovoljna tudi s tem, da je debata glede uveljavitve zakona o minimalni plači končno dobila epilog. Mirsad Begič, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS), pa pojasni, da se sindikati težko pohvalijo s kakšnim konstruktivnim napredkom: "To leto smo zlasti zadrževali kakšne prekomerne posege. Preveč smo sodelovali pri pripravi kakšnih ukrepov. Žal še nismo prešli v fazo proaktivnosti, politike, ki bi bila odzivna in bi predlagala, zagovarjala in z večjo odločnostjo skušala uveljaviti svojo voljo," je kritičen Begič.
Ne bi smeli biti kot konji, ki vlečejo kočijo vsak v svojo smer
Sindikati si v prihodnosti želijo predvsem bolj učinkovit socialni dialog, zdaj je namreč na izjemno nizki ravni, posledice pa najbolj udarijo prav po delavstvu, opozarjajo. "Ko si partner v socialnem dialogu, ki je sam sebi namen, si stalno povožen in lahko le jokaš, da ne funkcionira," razmišlja Gržinič.
V SDTS in SPD se je število članov precej povečalo.
V januarju 2020 je število članov ZSSS naraslo za dva odstotka.
80 odstotkov članov Sviza bi se udeležilo stavke, če ne bi dobili izplačanih dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
"Ključna je vzpostavitev ponovnega stika s članstvom, spodbujanje in vključevanje delavk in delavcev v odločanje in ustvarjanje skupne politike sindikata tudi ali še posebno v času korone. Vse bolj se kažeta neinformiranost članstva in prakticiranje pretežno servisnih storitev, ki vodijo v ozko reševanje partikularnih problemov in ne naslavljajo širšega izkoriščanja delovne sile. Ko se zahteve in akcije oblikujejo skupaj, sta tudi aktivnost in motivacija delavcev večji," razmišljajo raziskovalci Cedre. Sindikati bi morali konkretneje podpirati delavstvo v panogah, kjer je organiziranje težje, več bi moralo biti tudi bojev za skupne zahteve, so še prepričani v Cedri. Begič sklene, da bi si kot družba morali prizadevati, da zapustimo svet boljši, kot je bil prej. "Sindikati ne bi smeli delovati kot konji, ki so vpeti v kočijo in vsak vleče na svojo stran, ampak družno, v sodelovanju proti državi in delodajalcem," zaključi Gržinič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
