Urška Mlinarič
Minister Boštjan Koritnik je predstavil vladna izhodišča, ki so jih sindikati označili za žaljive.
Vladna pogajalska skupina pod vodstvom ministra za javno upravo Boštjana Koritnika je dopoldne začela pogovore s sindikati javnega sektorja o njihovih zahtevah. Slednji so sklicali sestanek po tem, ko je vlada dvignila plačni strop zgolj za zdravnike in soglašala z dvigom njihovih plač za od 24 do 28 odstotkov. Poleg dviga plač vsem javnim uslužbencem za šest plačnih razredov in odpravi plačnega stropa za vse sindikati javnega sektorja zahtevajo še uskladitev vrednosti plačnih razredov najmanj za višino inflacije in pa, da se plačni razredi začnejo v višini minimalne plače. Trenutno je treba vsem javnim uslužbencem do 23. plačnega razreda doplačati do minimalne plače.
In kakšna so vladna izhodišča kot odgovor na sindikalne zahteve? Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah vlada vztraja, da se izvede postopna uskladitev vrednosti plačnih razredov, na način, ki ne bo ogrozil vzdržnosti javnih financ. Uskladitev mora biti linearna, da se prepreči dodatna kompresija plačnih razredov, obenem pa vlada vztraja, da se zagotovi večja povezanost plačila za delo z rezultati dela, in sicer od 30 do 100 odstotkov osnovne plače, medtem ko konkretnih številk niso predstavili.
Sindikati so vladni predlog označili kot žaljiv do javnih uslužbencev in 15. februar postavili kot rok, do katerega mora vlada priti s konkretnim predlogom, sicer se bodo v posameznih sindikatih začeli že naslednji dan odločati o nadaljnjih sindikalnih aktivnostih. Znano je, da so nekateri sindikati že napovedali stavke, če dogovorov o dvigu plač za njihove resorje ne bo.
Sindikati so tudi zavrnili, da bi se v tokratnih pogajanjih pogovarjali o tem, da bi bil del plače odvisen od variabilnega dela oziroma kakovosti opravljenega dela.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
