Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta. Kaj pravi o naši kandidaturi Danilo Türk, ki mu je že predsedoval?

Slovenija je v New Yorku prejšnji teden uradno najavila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) za obdobje od leta 2024 do 2025. Sklep o vložitvi kandidature je vlada na predlog zunanjega ministrstva sprejela 25. novembra, obravnaval ga je tudi že odbor DZ za zunanjo politiko, navajajo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Dodali so, da gre za nadaljevanje aktivne zunanje politike Slovenije po uspešno izvedenem predsedovanju Svetu EU.

Poudarek kandidature po navedbah MZZ temelji na iskanju konstruktivnih rešitev, ob spoštovanju mednarodnega prava kot najboljšega jamstva mednarodnega miru in varnosti, vključno z mehanizmi mirnega reševanja sporov ter spoštovanjem odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitražnih tribunalov. Odločitev za kandidaturo odraža usmeritve iz deklaracije o zunanji politiki Slovenije ter iz prenovljenega strateškega dokumenta slovenske zunanje politike. Vzhodnoevropski regionalni skupini, v katero v okviru ZN sodi Slovenija, sicer v obdobju od 2024 do 2025 pripada en nestalni sedež. Zanj poleg Slovenije kandidira še Belorusija. Volitve bodo v Generalni skupščini ZN potekale junija leta 2023.

Slovenija je že bila članica Varnostnega sveta ZN med letoma 1998 in 1999. Naš sogovornik je Danilo Türk, nekdanji slovenski predsednik, ki je tedaj kot naš veleposlanik v New Yorku dvakrat predsedoval Varnostnemu svetu.

Za svet brez jedrskega orožja

Ko je bila v letih 1998 in 1999 Slovenija prvič članica Varnostnega sveta, je imela neke odmevne pobude, recimo, svet brez jedrskega orožja. To sicer ni šlo skozi, sploh ker je Slovenija tedaj lovila članstvo v Natu, ki ima jedrsko orožje. Kako se spominjate tistega časa?

"Takrat je Slovenija še napredovala. Naša ekipa v New Yorku je imela dokaj proste roke in je lahko delovala kreativno ob vseh krizah v letih 1998-1999: Irak, Libija, Afganistan, Kosovo, DR Kongo in druge. O vsaki od teh kriz bi bilo mogoče veliko povedati. Naše predsedovanje sankcijskemu odboru za Libijo je bilo diplomatsko in humanitarno učinkovito. Skupaj z Japonsko, Kostariko in Švedsko smo predlagali resolucijo o jedrskih poskusih v Indiji in Pakistanu. Organizirali smo tudi posebno zasedanje Varnostnega sveta za krepitev njegove vloge v preventivni diplomaciji. Londonski Financial Times je našo vlogo v Varnostnem svetu opisal kot zelo opazno (Slovenia is punching above its weight) in poudaril, da je Slovenija dala na mizo konstruktivne predloge in z njimi uspela. Po uspešnem delu v Varnostnem svetu me je takratni generalni sekretar Kofi Annan povabil v svojo ekipo - kot pomočnika za politične zadeve.

Naše angažiranje v zvezi z omejevanjem jedrskega orožja se je začelo poleti 1998 z omenjeno resolucijo Varnostnega sveta o jedrskih poskusih na indijskem podkontinentu. Jeseni istega leta je Švedska v Generalni skupščini ZN predložila resolucijo Svet brez jedrskega orožja. Slovenija se je na predlog Švedske in po posvetovanju z ZDA v New Yorku vanjo vključila. Takratni predsednik vlade (Janez Drnovšek, op. bj) je akcijo podprl in odobril, vendar jo je po prvih dvomih, ki jih je slišal v ameriškem obrambnem ministrstvu, Pentagonu, ustavil. Škoda."

Ali lahko poveste, kaj bi Slovenija z vnovičnim nestalnim članstvom lahko pridobila? Kako se pravzaprav ocenjuje uspešnost držav v Varnostnem svetu?

"Ocena je odvisna od kvalitete diplomatskega dela države članice v samem Varnostnem svetu in od splošnega političnega ozračja, ki ga določajo odnosi med velesilam, petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta. Uspeh nestalne članice pa se presoja zlasti po kvaliteti njenega prispevka. Danes je položaj težji, kot je bil v letih 1998-1999, in v bližnji prihodnosti ni videti možnosti izboljšanja. Zato je tudi domet sicer kvalitetnih in konstruktivnih predlogov lahko manjši."

Vmes je Slovenija hotela biti članica Varnostnega sveta že prej. Leta 2011 je namreč kandidirala drugič, in je po 16 krogih glasovanj priznala premoč Azerbajdžanu ter se umaknila iz tekme. Kako je s temi glasovanji? Za koga države članice najraje glasujejo? Kaj je pomembno pri tem?

"Proti Sloveniji je takrat konkurirala Madžarska, članica EU, ki je Sloveniji zamerila, češ da je Slovenija kandidirala prekmalu. Madžarska je bila namreč v Varnostnem svetu v letih 1992-1993 in je menila, da pride njena naslednja kandidatura na vrsto pred slovensko. Tretji kandidat je bil Azerbajdžan, ki do takrat še nikoli ni sodeloval v Varnostnem svetu in je imel tudi zato določeno prednost. EU je bila glede teh kandidatur razdeljena. Upoštevati pa je treba tudi, da EU v tistem času ni bila priljubljena med celotnim članstvom ZN."

Belorusije nikar

Slovenija pripada vzhodnoevropski regionalni skupini v okviru ZN. Kot se spomnimo, si je v začetku prizadevala, da bi bila v neki drugi skupini, namreč zahodnoevropski. Zakaj se je to zgodilo?

"Slovenija si je v letih 1992-1995 prizadevala za članstvo v volilni skupini 'zahodnoevropske in ostale države'. Naš geografski položaj bi to omogočal. Vendar pa je zahodna skupna zelo kompetitivna in nikakor ni želela širiti svojega članstva z novimi konkurentkami. Odpor proti širitvi je bil odločen, tako rekoč neprodušen. Tako so vse države naslednice razpadlih socialističnih federacij (Sovjetske zveze, Jugoslavije in Češkoslovaške) postale članice vzhodnoevropske (in azijske) volilne skupine. Slovenija se je leta 1996 odločila za vstop v vzhodnoevropsko volilno skupino in takoj zatem uspešno kandidirala za Varnostni svet."

Leta 2016 ste bili slovenski kandidat za Generalnega sekretarja ZN. Tedaj smo opazili, da za vašo kandidaturo ni stala vsa Slovenija. Je to običajno? Ali se lahko zgodba ponovi tudi pri vnovični kandidaturi Slovenije za nestalno članico VS zdaj? Ker se je pač tega spomnila sedanja Janševa vlada in ne katera druga ...

"V Sloveniji sem doživljal kombinacijo mlačne podpore in zagrizenega nasprotovanja. Tako me na primer niso povabili na noben pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je konec julija 2016 prišel v Slovenijo, čeprav sem nekaj dni pred tem na poskusnem glasovanju v Varnostnem svetu dobil drugo mesto - z enim glasom zaostanka za vodilnim Antoniem Guterresom in resno prednostjo pred drugimi kandidati iz vzhodnoevropske volilne skupine. Seveda je Rusija to 'nepovabilo' razumela kot signal. Bilo je tudi nekaj negativnega lobiranja pri veleposlanikih velikih sil v Ljubljani. Vse to je škodovalo moji kandidaturi. Vedeti pa morate, da se podobne reči dogajajo tudi drugod po svetu. Politika je pač politika."

Naša protikandidatka za nestalni sedež bo Belorusija. Od daleč se zdi, da je Slovenija kljub vsemu bolj urejena država. Je to pomembno pri glasovanju? Ali pa se gleda bolj na to, da se da raje priložnost državi, ki še ni bila na tem položaju? Kaj bi lahko bili slovenski aduti pri tem?

"Tudi leta 1997 je bila Belorusija naša protikandidatka. Vendar ni zbrala dovolj podpore. Druga protikandidatka je bila Makedonija. Slovenija je bila gladko izvoljena v prvem krogu. Tako je bilo takrat. Pred nekaj tedni pa sem bil v New Yorku in iz pogovorov z nekaj veleposlaniki zahodnega dela EU razbral, da se močno trudijo najti protikandidatko Belorusiji. Slovenija se jim je zdela kar primerna za to vlogo in seveda ima možnosti, da uspe. Ni jasno, ali se bo pojavila še kakšna država kandidatka. Volitve bodo šele leta 2023 in prava predvolilna dinamika se še ni začela. Upoštevati bo treba tudi podobo, ki jo ima Slovenija ta čas v mednarodnih odnosih - kot zvesta država članica EU in zveze Nato. Nekaterim državam bo to všeč in drugim manj. Veliko pa bo odvisno od nadaljnjega razvoja slovenske zunanje politike in diplomacije in od določitve njenih tematskih in geografskih prioritet za Varnostni svet."