Pretekli četrtek je policija med nasilnimi protesti v Ljubljani prvič uporabila gumijaste naboje. Včeraj so pojasnili, da gre za naboje kalibra 40x46 milimetrov, ki imajo penasto konico. Ti naj bi bili po zatrjevanju policije najbolj varni.
Policijo smo vprašali, kdaj je slovenska policija naboje za pasivizacijo kupila, in odgovorili so, da so jih nabavili prek javnega razpisa od ljubljanskega podjetja Perigon, s katerim je bil v letu 2019 sklenjen okvirni sporazum. Policija je nabavila 800 nabojev podjetja B&T, od tega jih je 5 porabila na četrtkovih protestih, hkrati pa je nabavila še 3000 izstrelkov.
Na policiji pojasnjujejo, da je naboje mogoče do 20-krat ponovno polniti, s čimer znižujejo stroške usposabljanj, operativno pa uporabljajo samo nove, še ne izstreljene naboje. Sicer pe je prejšnja leta policija nabavljala tudi naboje za pasivizacijo istega kalibra podjetja Rheinmetall.
Za izstreljevanje gumijastih nabojev policija uporablja bombomete B&T GL06, s katerimi lahko izstreljuje tudi plinska sredstva (solzivec). Z bombometi lahko izstreli tudi naboje, ki so namenjeni označevanju posameznikov, in tudi te naboje je policija nabavila, vendar pa jih operativno ni še nikoli uporabila.
Pretekli četrtek so policisti gumijaste naboje uporabili proti množici, "ker niso mogli drugače vzpostaviti javnega reda, ki je bil huje in množično kršen", pojasnjujejo na policiji. Skupina nasilnežev je namreč policiste napadala z granitnimi kockami in drugimi nevarnimi predmeti in pirotehničnimi izdelki, na ukaze policistov pa se niso odzivali, še dodajajo. Poleg petih gumijastih nabojev so tako z omenjenimi bombometi proti množici izstrelili tudi 16 plinskih izstrelkov.
Policist ne sme streljati v vitalne dele telesa, razen ...
Takšno posredovanje policije omogoča zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ko je javni red huje in množično kršen, lahko policija poleg sredstev za vklepanje in vezanje, telesne sile, plinskega razpršilca, palica in službenega psa uporablja tudi konjenico, posebna motorna vozila, vodni curek ali druga plinska ter z zakonom določena sredstva za pasivizacijo.
Med slednja spadajo bomba ali izstrelek z zvočnim, svetlobnim ali dimnim učinkom oziroma s kombinacijo teh učinkov in tudi gumijasti naboji. Slednji so lahko iz gume, pene, plastike, peska ali drugega materiala s podobnim učinkom, določa 95. člen omenjenega zakona.
Pravilnik o policijskih pooblastilih pa določa, kako lahko policisti uporabi takšna sredstva. "Plinskih in drugih sredstev za pasivizacijo policist ne sme usmerjeno odvreči ali izstreliti v vitalne dele telesa, kot so glava, vrat in genitalije, razen če je to nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje policistov ali druge osebe," je zapisano v pravilniku.
V Franciji protestniki ostali brez oči
Gumijaste naboje je pred kratkim v Evropi uporabila tudi beloruska policija proti protestnikom, ki ne priznavajo zmage predsednika Aleksandra Lukašenka na letošnjih volitvah. Poleg tega jih je pogosto uporabljala francoska policija proti protestom t. i. rumenih jopičev. V vrstah francoskih protestnikov so poročali o številnih hudih poškodbah, ki so bile posledica gumijastih nabojev. Več deset protestnikov je zaradi gumijastih nabojev celo ostalo brez očesa. Že v začetku lanskega leta je Svet Evrope pozval Francijo, naj ne uporablja prekomerne sile nad protestniki, pri čemer je omenjeni organ izrecno pozval k neuporabi gumijastih nabojev proti protestnikom. Šele letos poleti pa je francoski notranji minister Gerald Darmanin napovedal nekoliko strožja pravila o policijski uporabi gumijastih nabojev. Odslej morajo policisti za uporabo nabojev dobiti dovoljenje nadrejenih. Gumijaste naboje je sicer uporabljala tudi policija med demonstracijami v Kataloniji.