"Ampak ne čutim, da sem dala preveč, veste, nisem znala drugače. To je poslanstvo, to je življenje, odživela bom tako, kot sem začela. Zato sem najbrž poslana na ta svet, saj ima vsak svojo nalogo, jaz imam pač to. In res sem hvaležna za svoje sodelavce, tukaj sem že babica - in vem, da bodo dobro peljali to naprej," je pred dobrim letom in pol v intervjuju za Večer, ko se je borila s težko boleznijo, odgovarjala humanitarka Anita Ogulin na vprašanje, ali se ji zdi, da je dala preveč za svoje poslanstvo. Včeraj so iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje (letos so jo preimenovali v Zvezo Anita Ogulin in ZPM), kjer je bila dolga leta predsednica, sporočili, da je humanitarka in prostovoljka po dolgotrajni bolezni v 73. letu umrla.
Praznina je nenadomestljiva
"Zapustila nam je neprecenljivo dediščino v obliki prepoznavne in zaupanja vredne humanitarne organizacije. Srčno si želim, da bomo v sodelovanju še naprej zasledovali njeno poslanstvo, širili njene vrednote sočutja, spoštovanja in odgovornosti za šibkejše ter bili tu za otroke, mladostnike in družine v stiski," je sporočila Tanja Petek, sekretarka zveze.
"Upali smo do konca in ona se je do konca borila in upala, a žal ni šlo. Praznina je nenadomestljiva, Anita Ogulin je ena in edina in to sta ključno izhodišče in ključna misel. Ne moremo je nadomestiti. V uteho pa nam je, da zapušča za seboj ekipo mladih ljudi, ki živijo njene vrednote in jih bodo živeli naprej. Danes je težek dan za vse nas, še niti ne dojemamo. Vendar pa mislim, da sploh ne bo umrla, da ona ni umrla in ne bo umrla, ker bo vedno in povsod z nami kot najsvetlejši možen zgled, kako pomagati najranljivejšim," nam je dejala Milena Štular, ustanoviteljica projekta Botrstvo, s katerim je bila Anita Ogulin neločljivo povezana.
Praznina je nenadomestljiva, Anita Ogulin je ena in edina
Pomoč otrokom ni nikoli strošek
Da je bila človek terena, vseskozi odhajala v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, je v spominu na Anito Ogulin zapisala novinarka Vala 202 Jana Vidic, vodja projekta Botrstvo. "Tam je bila, ko je bilo najbolj boleče, ko so se stiske zdele povsem brezupne, ko so otroci izgubljali starše, dom, varnost, vse, kar so poznali."
Nenehno, čeprav sizifovsko, se je borila za sistemske spremembe, pravi Jana Vidic: "Vedela je namreč, da še tako predano terensko delo in visoko število projektov, akcij, donatorjev in donacij ne zagotavlja pomoči vsakomur, ki jo potrebuje - cilj mora biti družbena pravičnost in sistemska pomoč, predvsem pa enakovrednost in spodbuda za razvoj slehernega otroka in njegovih potreb. In našo vse bolj sebično in pohlepno družbo je ves čas opominjala, da je revščina politična odločitev, pomoč otrokom pa nikoli ni strošek, pač pa vedno le naložba v prihodnost. In prihodnost otrok je bila ves čas njen najvišji cilj, pomembnejši od številnih nagrad, ki so tudi zaznamovale njeno prostovoljsko delo. Njeno poslanstvo moramo zdaj prevzeti prav vsi in skupaj izpolniti njen vztrajno ponavljan moto - Gremo naprej!" sklene Jana Vidic.
Upanje, moč in zgled
Od Anite Ogulin se poslavljajo številni Slovenci, tudi vsi vidnejši politični predstavniki. "Redki so posamezniki, ki se dotaknejo tolikšnega števila src, kot se jih je draga Anita. Njena prisotnost je pustila neizbrisen pečat v življenju množice ljudi, ki so jo poznali, neštetih pa se je dotaknila njena pomoč. Sočutno srce, prijaznost in predanost podpori ranljivim so navdihovali mnoge in njeno delo bo za vedno ostalo del našega spomina," je v spomin prostovoljki zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je humanitarki maja v znak hvaležnosti in spoštovanja za njeno življenjsko delo podelila državno odlikovanje zlati red za zasluge. Predsednik vlade Robert Golob pa se je Ogulinove spomnil z mislijo: "Njena topla beseda in požrtvovalnost, njeno neutrudno delo so mnogim dali upanje in moč. Vzgled. Njena dejanja so in bodo v nas pustila velike sledi."