Odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno deset gramov soli, kar je dvakrat več od priporočenega vnosa Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša največ pet gramov soli dnevno, kaže raziskava NIJZ.
Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 med ključnimi cilji navaja zmanjšanje vnosa soli med prebivalci za 15 odstotkov. Z namenom ugotavljanja stanja so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije, imenovano Manjsoli.si.
V raziskavi je sodelovalo 518 odraslih prebivalcev, starih od 25 do 64 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, vzorce so zbirali leta 2022.
Glede na izsledke raziskave je povprečen vnos soli pri moških ocenjen na 11,7 grama soli na dan, med ženskami pa je vnos nižji, in sicer 8,7 grama na dan. Manj kot pet gramov soli na dan dosega le 12 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, in sicer 16 odstotkov žensk in osem odstotkov moških, so na spletni strani NIJZ povzeli pojasnila koordinatorke projekta Manjsoli.si Urške Blaznik. Rezultati so sicer pokazali, da prebivalci zaužijejo manj soli, kot so pokazale prejšnje raziskave.
Precej soli zaužijemo s kruhom
V sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko so na NIJZ izvedli tudi do sedaj najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v prehrani. Raziskava je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah. Vzorec, ki so ga zbrali leta 2022, je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega so jih 117 pridobili pri večjih trgovcih in 61 v manjših pekarnah.
Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le sedemodstotno znižanje. Najnižjo povprečno vsebnost soli so ugotovili v črnem pšeničnem ter v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.
Čeprav so rezultati raziskav spodbudni, bosta za nadaljnje zmanjševanje vnosa soli v populaciji potrebna nadaljevanje in okrepitev različnih aktivnosti in ukrepov, ocenjujejo na NIJZ.
Poudarjajo, da lahko za nižji vnos soli marsikaj stori tudi sam potrošnik, in sicer z izogibanjem dosoljevanja in izborom živil, ki vsebujejo manj soli. Ta podatek je naveden na označbi, viden pa je tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš.
Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, na NIJZ poudarjajo, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato vsem priporočajo, da pri nakupu vedno izberejo jodirano sol.
