Konec junija je poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o poslancih, ki bi poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti nedvoumno omogočil, da bi lahko opravljala funkcije tudi v obeh narodnih skupnostih. V primeru madžarske narodne skupnosti to pomeni v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti (PMSNS), ki jo je sedanji poslanec narodnosti Ferenc Horváth vodil enajst let - tudi v času, ko je že bil poslanec.
Od lani, tudi zaradi tihega upora članov madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava zoper njegovo kopičenje funkcij, Horváth ni bil več izvoljen v Svet PMSNS, najvišje telo narodne skupnosti. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža pa je po uvedbi postopka in opozorilu KPK letos spomladi odstopil s podpredsedniškega mesta Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola. Zoper Horvátha nekaj postopkov še teče.
Janja Sluga: "Nezdružljivost ne upošteva ustavnega položaja manjšin"
Poslanka Sluga je za Večer zatrdila, da ima predlog (pobudo zanj sta dala manjšinska poslanca) podporo svoje poslanske skupine. Kako ga utemeljuje in kako so se odzvali v obeh krovnih narodnih skupnostih in KPK? Po mnenju Sluge institut nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti za poslanca manjšin ni jasno in nedvoumno urejen na način, ki bi jima zagotavljal uresničevanje ustavnih pravic do zastopanosti v državnem zboru in njihovih interesnih organizacijah, krovnih in občinskih samoupravnih narodnih skupnostih. Prepričana je, da dosedanja ureditev o nezdružljivosti funkcij ne upošteva posebnega ustavnega položaja poslancev manjšin, ki v državnem zboru neposredno zastopata interese samoupravnih narodnih skupnosti. Zato bi bilo treba ureditev ustrezno dopolniti. Pri tem predlaga, da se tudi pri poslancih manjšin upošteva analogija, da poslanci nasploh lahko opravljajo funkcije v političnih strankah, saj zastopata interese manjšin. Pojasnimo, da imata obe krovni organizaciji daleč največjo politično moč med madžarsko in italijansko manjšino, saj se na njun račun steka denar tako iz Ljubljane kot Budimpešte oziroma Rima.
KPK: Tudi na Madžarskem to ni mogoče
V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) vseskozi - tudi v postopkih zoper oba manjšinska poslanca - zagovarjajo princip, da kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, zato predlogu nasprotujejo. Hkrati si želijo ureditve nezdružljivosti funkcij v smeri "poenotenja in ne dodatnega razlikovanja".
Sprejem rešitev, kot jih je predlagala Sluga, bi lahko po mnenju KPK vzpostavil nova tveganja za nastanek nasprotja interesov. Prav tako predlog in obrazložitev ne utemeljujeta jasno in objektivno, kako se s posebno obravnavo položaja poslancev manjšin v primerjavi z drugimi poslanci in drugimi funkcionarji zasleduje javni interes. Predlog novele, tako v KPK, poslanca manjšin obravnava kot izjemo in jima določa manjši obseg nezdružljivosti funkcij, pri čemer ni jasno, zakaj naj bi bil njun položaj tako specifičen, da bi terjal specialno pravno ureditev. Predlagateljici KPK še očita, da se je pri predlogu oprla na prakso nezdružljivosti poslanske funkcije v Franciji, Nemčiji in Belgiji, ne pa na prakso glede nezdružljivosti poslancev ustavno priznanih manjšin v teh državah. Primerljivo bi bilo, dodajajo, pogledati ureditev na Madžarskem, kjer poslanec po pridobitvi mandata ne more biti več član organa lokalne manjšinske samouprave, ki predstavlja narodnostno skupnost.
Kot dodaten argument nezdružljivosti omenjenih funkcij KPK navaja statut PMSNS, ki v 24. členu določa, da je ena od najpomembnejših nalog predsednika PMSNS tudi sodelovanje s poslancem madžarske narodnosti v državnem zboru. "To implicira, da ti dve funkciji opravljata različni osebi, in združevanje funkcij tudi po statutu ni dopustno, saj bi lahko ena oseba obvladovala politično delovanje celotne narodne skupnosti."
Italijanski manjšinci so za
Tudi iz PMSNS so v državni zbor sporočili, da predloga Sluge ne podpirajo. Pojasnili so, da so naloge samoupravne narodne skupnosti primerljive z občinskimi, narava dela predsednika PMSNS pa je v največji meri primerljiva z delom župana, ki od leta 2011 ni združljivo s poslansko funkcijo. Je pa lahko poslanec član občinskega sveta, zato v PMSNS predlagajo, da bi lahko bil prav vsak poslanec (ne zgolj poslanec narodne skupnosti) član Sveta občinske samoupravne narodne skupnosti in samoupravnih narodnih skupnosti.
Sedanji predsednik Sveta PMSNS Dušan Orban je za Večer dejal, da k omenjenemu mnenju nima kaj dodati, saj da je odbor za pravna vprašanja svoje stališče, ki mu je Svet PMSNS pritrdil, oblikoval neodvisno od vseh trenutnih akterjev, ki se jih predlog novele dotika. "Ne bi želel spekulirati, kako in zakaj je prišlo do tega predloga. Želel bi si, da bi nas za mnenje povprašali, še preden so oblikovali predlog. Tudi sicer nas velikokrat šele naknadno povprašajo za mnenje," je dejal Orban, ki pravi, da s poslancem Horváthom dobro sodelujejo. Bi si pa od državnih oblasti želeli, da bi več vlagali v razvoj območja, kjer živi madžarska skupnost. "Lepo je reči, da nam zagotavljajo vse pravice, a skupnost tudi zaradi nevlaganja v to območje, zlasti Goričko, stagnira."
V SD bodo predlog še preučili, a mu neuradno niso naklonjeni. Prav tako naj bi mu nasprotovali v Levici
V nasprotju s PMSNS je predsednik Sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, Alberto Scheriani, sporočil, da na predlog novele nimajo pripomb in ga podpirajo. Poslanka Sluga pravi, da bo vse predloge temeljito preučila in se potem odločila, ali bo vztrajala pri nadaljnji obravnavi. V SD so odgovorili, da bodo predlog še preučili, a je neuradno slišati, da mu niso naklonjeni. Prav tako naj bi mu nasprotovali v Levici.
