Sprejeli so nas v prostorih klavnice KZ Rače: "Tudi v življenju so neke stvari, ki so nujne, ampak jih ljudje ne vidijo radi"

Ana Lah
07.01.2022 06:00

Sprejeli so nas v praznih prostorih klavnice Kmetijske zadruge Rače in nam predstavili proces zakola

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Za omamljanje goveda uporabljajo posebne pištole, za vsak primer imajo vedno pri roki tri, pojasni delovodja Gabriel Rukelj. 

Andrej Petelinšek

Po objavi posnetkov iz klavnice Košaki smo prosili več slovenskih klavnic, da nam dovolijo vstop v svoje prostore in predstavijo proces klanja. Vrata so nam odprli v Kmetijski zadrugi Rače, sprejel nas je direktor Ivan Lenart. Posnetkov iz Košakov ni želel komentirati, pripravljen pa je bil odgovoriti na druga vprašanja o delovnem procesu v njihovem obratu in nam je pokazal prazne prostore klavnice zadruge. "Nekatere stvari se pač ne kažejo. Tudi v življenju so neke stvari, ki so nujne, ampak jih ljudje ne vidijo radi," je Lenart odgovoril na vprašanje, zakaj nam procesa klanja ne želi pokazati. Povpraševanje po mesnih izdelkih Kmetijske zadruge Rače se po objavi posnetkov ni zmanjšalo, je dejal.

Manj stresa se pozna pri mesu

"Politika Evropske unije gre v smeri manjše in bolj humane reje. Če spregledamo korak, ki je nujen, torej klanje, je postopek predelave mesa svojevrstna umetnost. Po tem koraku nastanejo prave zgodbe, ki jih nadgrajujejo odlični kuharji," razmišlja direktor. Lenart meni, da je njihovo delo zaradi majhnosti bolj obrtniške kot pa industrijske narave, kupci pa jih cenijo, ker imajo izključno slovensko živino. "Ker gre za živali, ki k nam pridejo iz bližnje okolice, doživijo manj stresa, obravnava je bolj osebna," je dejal direktor. "Žival pride v hlev, si spočije in gre naprej. Imamo kratke koridorje, da je ta postopek čim krajši. Če je manj stresa, se pozna tudi pri produktu, saj je kakovostnejši. Ampak zakol je zakol, brez klavnice ni klobase," je povedal sogovornik in poudaril, da sledijo smernicam za dobrobit živali. A kaj to pomeni? "Da se žival čim bolje počuti od rojstva do smrti. Torej da ima primerno krmo, vodo - in vse to se pozna tudi pri mesu," odgovarja direktor. In kako vodja obrata Simona Sternad Vogrin pojasnjuje besedno zvezo humano klanje? "Vsi postopki, povezani z zakolom, so predpisani na podlagi študij, evropskih uredb in slovenske zakonodaje," odgovarja in doda, da po evropskih smernicah potekata tudi njihovo delo in delo v vseh slovenskih živilskopredelovalnih obratih.

Rojene za hrano

Skozi prostore klavnice nas je popeljal delovodja Gabriel Rukelj, ki to delo opravlja že od leta 1979. Na praznih napravah nam je demonstriral, kako poteka proces omamljanja ter zakola prašičev in govedi. Pokazal je tudi napravo, ki beleži vsako omamljanje, in pojasnil, da dnevno oddajajo poročila, vsako morebitno dodatno rabo naprave pa morajo argumentirati. Obrat za zakol je v sklopu mesnopredelovalnega obrata Kmetijska zadruga Rače zraven istoimenske mesnice, zato bi nepravilnosti, pretiran hrup ali neprimerno vedenje opazili kupci njihove mesnice, je opozorila Sternad Vogrinova.

Na uro zakoljejo okrog 40 prašičev, vsako žival zakoljejo individualno. Metode omamljanja in zakola so jasno predpisane, ureja jih evropska uredba. Prašiče omamljajo z elektriko, in sicer tako, da vsako žival posamično omamljajo s certificiranimi električnimi napravami. Naprave kažejo, koliko je toka in napetosti, opremljene so z zvočnim in svetlobnim signalom, ki opozarjata na nepravilnosti. Na steni je naprava, ki utripa zeleno, če deluje, in rdeče, če ne. Med omamljanjem in zakolom živali ne smejo biti pri zavesti. Če bi naprava odpovedala, imajo tudi rezervno. Vsako jutro pooblaščenec za dobrobit živali pregleda vse naprave za omamljanje in preveri vse, kar bodo tisti dan počeli.

Ivan Lenart

Andrej Petelinšek

Goveda omamljajo s pištolo, pri čemer imajo vedno na razpolago tri. Če bi prva odpovedala, bi se takoj morala uporabiti druga, če bi odpovedala druga, pa je za rezervo še tretja, ki je vedno nova. Tudi tukaj gre za časovno omejeno omamljanje, opredeljen je čas, kako dolgo mora trajati, da žival obesijo in da izkrvavi. "Klavnice smo neprestano pod uradnim nadzorom, ki spremlja vse postopke od razkladanja do omamljanja in odpreme mesa," razlaga vodja obrata. Sternad Vogrinova meni, da je vsakemu nosilcu dejavnosti v interesu, da je postopek opravljen dobro, saj se s tem začne kvaliteta mesa: "Pozna se, če je bila žival dobro izkrvavljena in če ni trpela stresa."

Vsi, ki na kakršen koli način manipulirajo z živimi živalmi, so se morali predhodno izobraževati tudi na veterinarski fakulteti v Ljubljani za pridobitev potrdila o usposobljenosti in zaščiti živali pri usmrtitvi v skladu z uredbami, kjer so jih natančno podučili o postopkih. Ta izobraževanja so za vse, ki ravnajo z živimi živalmi, obvezna in se morajo obnavljati. Inšpekcija je dnevno prisotna pri vseh delih proizvodnje, trdi Lenart in doda, da imajo tudi svojo pisarno, brez njihovega dovoljenja in predhodnega pregleda prostorov ne začnejo delati.

Čustven pristop odvisen od posameznika

Poklic mesarja klavničarja ni med najbolj priljubljenimi in direktor je zaskrbljen zaradi slabega vpisa na živilsko šolo, ki je v Mariboru ena najsodobnejših v Evropi. S takim trendom namreč lahko v mesni industriji pričakujejo težave zaradi manka kadra. Vodja in direktor sta dejala, da so plače klavcev vedno višje, točna številka pa je poslovna skrivnost. A plača ni vse, sta poudarila, pomembni so tudi dobri medosebni odnosi, ki jih, kot trdita, negujejo s sindikalnimi izleti, praznovanjem rojstnih dnevov, posebnim finančnim solidarnostnim skladom, stimulativnim delovnim okoljem in dobrimi pogoji za delo. Delavcev v Kmetijski zadrugi Rače trenutno ne primanjkuje, zaradi obsega dela pa stalno zaposlujejo nove.

Kot sta povedala vodja obrata in direktor, jih je zmotila splošna predstava medijev o delavcih v tem poklicu. Trdita, da do zdaj pri njih niso imeli težav z duševnim zdravjem zaradi narave dela, in poudarjata, da je uživanje alkohola strogo prepovedano v vseh delovnih procesih in na vseh delovnih mestih. "Naši delavci so bili nad izjavami v medijih prizadeti. To niso samo delavci naše kmetijske zadruge, so ljudje, ki ustvarjajo, družinski ljudje, spoštovani in cenjeni občani naše skupnosti. S svojim vztrajnim in pridnim delom si ustvarjajo pogoje za življenje in predstavitve v medijih so bile do njih in nas vseh diskriminatorne," je izpostavila Sternad Vogrinova. Kako je opravljati poklic mesarja v klavnici, pa smo vprašali Ruklja in odgovoril je: "To je pač poklic, ki ga opravljaš celo življenje. Moja naloga je, da vse procese opravim čim bolj humano, strokovno, v skladu s predpisi in delovnimi navodili."

Na vprašanje, ali imajo klavničarji kakšno psihološko podporo, je odgovorila, da morajo v okviru medicine dela opraviti sistematične zdravniške preglede, na katerih jih pregleda zdravnik medicine športa in dela, del pregleda pa je tudi psihološka ocena. V skladu z notranjimi navodili se delavci menjujejo na klavni liniji, za pogovore pa jim je na voljo tudi vodstvo. Dijaki, ki pridejo k njim na prakso, nikoli ne delajo z živimi živalmi. Tudi po končanem šolanju ne smejo samostojno ravnati z živimi živalmi brez potrdila, da so opravili izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta