Sprejem beguncev z ladij: Slovenske strokovne službe se še usklajujejo

Kristina Božič
15.01.2019 14:09

Visoki komisar ZN za begunce Fillippo Grandi je med obiskom v Egiptu opozoril, da države Zahoda ne prispevajo svojega deleža, ko pride do pomoči beguncem. Slovenska vlada še čaka na odločitve pristojnih služb glede ponujenega, solidarnostnega sprejema petih beguncev in migrantk s humanitarnih nemških ladij na Malti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po več kot 15 dneh na morju na humanitarnih nemških ladjah je 49 beguncev in migrantk vendarle stopilo na trdna tla v mateškem pristanišču. 
Reuters

V Egiptu je trenutno registriranih slabih 250.000 beguncev, več kot polovica je beguncev iz vojne v Siriji. Filippo Grandi je včeraj ob obisku Egipta opozoril, da številne države v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu ne dobijo primernega priznanja za to, da so sprejele in izkazujejo gostoljubje ljudem, ki so zbežali iz svojih domov, da bi si rešili življenja. Mednarodne humanitarne organizacije so v zadnjem tednu opozarjale na slabe vremenske razmere, neurja in sneg, ki so uničili in prizadeli številna taborišča tako za notranje razseljene ljudi v Siriji, blizu meje s Turčijo, kot za begunce v Libanonu in Jordaniji.
V EU je lani preko Sredozemskega morja po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce poskušalo priti 138.882 ljudi, kar je približno za petino manj glede na leto 2017 – kljub temu pa je v Sredozemlju utonilo vsaj 2275 ljudi. Število prehodov Sredozemlja se zadnja štiri leta zmanjšuje, posebej pa se je zmanjšalo po sporazumu, ki ga je z Libijo februarja 2017 podpisala italijanska vlada. Prav ta sporazum, ki zagotavlja evropski denar za delovanje zloglasnih libijskih taborišč, kjer ljudi mučijo, stradajo in zlorabljajo kot suženjsko delovno silo, je predmet vse večjih kritik. O njem bo odločalo tudi evropsko sodišče za človekove pravice, saj so tožbo proti Italiji lani vložili v Libijo prisilno vrnjeni begunci ob pomoči pravnikih zastopnikov in organizacij iz EU.
"Če bi bil begunec ali migrant ali kdorkoli, ki bi bil potisnjen v te (libijske, op.p.) centre, bi se tudi sam odločil, da bom naredil vse, da pridem ven, četudi bi vedel, da je možnost, da pri tem umrem, velika," je dejal v Kairu italijanski diplomat, da Libija ne potrebuje le pomoči pri nadzoru morja, ampak tudi pomoč, da bi se v državi zagotovilo vladavino pravo in se ustavilo nezakonito tihotapljenje in trgovino z ljudmi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta