V Egiptu je trenutno registriranih slabih 250.000 beguncev, več kot polovica je beguncev iz vojne v Siriji. Filippo Grandi je včeraj ob obisku Egipta opozoril, da številne države v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu ne dobijo primernega priznanja za to, da so sprejele in izkazujejo gostoljubje ljudem, ki so zbežali iz svojih domov, da bi si rešili življenja. Mednarodne humanitarne organizacije so v zadnjem tednu opozarjale na slabe vremenske razmere, neurja in sneg, ki so uničili in prizadeli številna taborišča tako za notranje razseljene ljudi v Siriji, blizu meje s Turčijo, kot za begunce v Libanonu in Jordaniji.
V EU je lani preko Sredozemskega morja po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce poskušalo priti 138.882 ljudi, kar je približno za petino manj glede na leto 2017 – kljub temu pa je v Sredozemlju utonilo vsaj 2275 ljudi. Število prehodov Sredozemlja se zadnja štiri leta zmanjšuje, posebej pa se je zmanjšalo po sporazumu, ki ga je z Libijo februarja 2017 podpisala italijanska vlada. Prav ta sporazum, ki zagotavlja evropski denar za delovanje zloglasnih libijskih taborišč, kjer ljudi mučijo, stradajo in zlorabljajo kot suženjsko delovno silo, je predmet vse večjih kritik. O njem bo odločalo tudi evropsko sodišče za človekove pravice, saj so tožbo proti Italiji lani vložili v Libijo prisilno vrnjeni begunci ob pomoči pravnikih zastopnikov in organizacij iz EU.
"Če bi bil begunec ali migrant ali kdorkoli, ki bi bil potisnjen v te (libijske, op.p.) centre, bi se tudi sam odločil, da bom naredil vse, da pridem ven, četudi bi vedel, da je možnost, da pri tem umrem, velika," je dejal v Kairu italijanski diplomat, da Libija ne potrebuje le pomoči pri nadzoru morja, ampak tudi pomoč, da bi se v državi zagotovilo vladavino pravo in se ustavilo nezakonito tihotapljenje in trgovino z ljudmi.
